V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Hrana ni za tjavendan"

 

Lidl Slovenija in Ekošola s projektom za manj zavržene hrane - sodeluje 35 izobraževalnih ustanov

Tina CipotOb dejstvu, da v svetu povprečno zavržemo okoli 40 odstotkov pripravljene hrane, po drugi strani pa milijoni otrok in odraslih oseb umira za lakoto, niti ne preseneča, da mnoge organizacije in posamezniki skušajo stanje na tem področju izboljšati. In kot kaže je tukaj najbolj učinkovito delati z mladostniki in celo otroci. Zato je tudi Lidl Slovenija, v okviru svoje trajnostne pobude „Ustvarimo boljši svet", v sodelovanju z Ekošolo zasnoval projekt „'Hrana ni za tjavendan"'. S projektom želita partnerja ozaveščati in izobraževati o zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter spodbujati praktično uporabo neporabljenih živilskih izdelkov.

V prvem letu se je v projekt vključilo 35 kar izobraževalnih ustanov, od tega 22 osnovnih šol, sedem vrtcev in šest srednjih šol iz cele države, ki sodelujejo v programu Ekošola. Med prijavljenimi so tudi štiri izobraževalne ustanove iz Pomurske regije, in sicer OŠ Puconci, OŠ Cankova, OŠ I Murska Sobota in vrtec Manka Golarja iz Gornje Radgone.
Osrednja naloga sodelujočih ustanov bo oblikovanje skupin otrok in mladostnikov, ki bodo s podporo mentorja zastavili uporabne rešitve tako na ozaveščevalni kot na sistemski ravni s ključnim namenom zmanjševanja količin zavržene hrane. Projekt bo razdeljen na dva dela, spomladanski in jesenski del. V spomladanskem delu bodo ustanove pripravile posnetek stanja o količinah zavržene hrane, s pomočjo vsebinskih gradiv in priporočil oblikovale sistemske rešitve za zmanjšanje količine zavržene hrane ter pripravile predloge za večjo ozaveščenost na tem področju. V jesenskem delu bodo začele z izvajanjem izbranih predlaganih aktivnosti, strokovna komisija pa jih bo v začetku novembra ocenila in razglasila najboljše med njimi. V Lidlu Slovenija se kot podpornik projekta Hrana ni za tjavendan zavedajo svoje pomembne vloge pri zmanjševanju količin zavržene hrane in živilskih izdelkov, ki se zavržejo predvsem zaradi pretečenih rokov uporabe. Na ravni podjetja se z optimizacijo naročanja in dobrodelnimi aktivnostmi vseskozi trudijo, da je presežnih izdelkov čim manj.
V letošnjem letu bodo svoja prizadevanja nadgradili s poglobljeno analizo in oblikovanjem ukrepov za dodatno zmanjšanje presežnih prehrambnih izdelkov. »Hrana ni in ne sme biti odpadek, zato smo že nekaj časa iskali partnerja, s katerim bi izvedli izobraževalni projekt na temo zmanjševanja količin zavržene hrane. Veseli nas, da smo se povezali s programom Ekošola, ki ima kot mednarodno uveljavljen program okoljske vzgoje in izobraževanja veliko strokovnega znanja na tem področju. Znanje in ozaveščanje se namreč mora začeti že pri mladih in prepričani smo, da bodo osnovnošolci pridobljeno znanje in izkušnje prenesli tudi na svoje starše, babice, dedke in širšo okolico,« je dejala Tina Cipot iz Lidla Slovenija.
Lidl Slovenija in Ekošola bosta v pomladnih mesecih v okviru projekta »Hrana ni za tjavendan« izvedla tudi nagradni natečaj Reciklirana kuharija, kjer bodo zbirali najboljše recepte za jedi, ki jih lahko naredimo z uporabo ostankov živil. Na natečaju bodo lahko poleg osnovnošolcev sodelovali tudi ostali, saj bo potekal na Lidlovi Facebook strani in prek drugih kanalov. Mentorji na šolah bodo pri sodelovanju v projektu imeli podporo Ekošole, ki bo pripravila različna strokovna gradiva, priporočila za izvedbo aktivnosti in šole spodbujala z idejami, kako na čim bolj učinkovit način zmanjšati količine zavržene hrane. »Ekošola spodbuja okoljsko obnašanje in ozaveščanje med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Nič drugače ni na področju prehrane in živilskih izdelkov, saj z zmanjšanjem količine zavržene hrane pripomoremo k manjšim obremenitvam v okolju. Prepričani smo, da bomo skupaj z Lidlom Slovenija v okviru projekta poiskali dobre sistemske in ozaveščevalne rešitve, ki ne bodo primerne le za šole, ampak tudi širše,« je dejal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programov Ekošole.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno "Hrana ni za tjavendan"