Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Hrana ni za tjavendan"

 

Lidl Slovenija in Ekošola s projektom za manj zavržene hrane - sodeluje 35 izobraževalnih ustanov

Tina CipotOb dejstvu, da v svetu povprečno zavržemo okoli 40 odstotkov pripravljene hrane, po drugi strani pa milijoni otrok in odraslih oseb umira za lakoto, niti ne preseneča, da mnoge organizacije in posamezniki skušajo stanje na tem področju izboljšati. In kot kaže je tukaj najbolj učinkovito delati z mladostniki in celo otroci. Zato je tudi Lidl Slovenija, v okviru svoje trajnostne pobude „Ustvarimo boljši svet", v sodelovanju z Ekošolo zasnoval projekt „'Hrana ni za tjavendan"'. S projektom želita partnerja ozaveščati in izobraževati o zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter spodbujati praktično uporabo neporabljenih živilskih izdelkov.

V prvem letu se je v projekt vključilo 35 kar izobraževalnih ustanov, od tega 22 osnovnih šol, sedem vrtcev in šest srednjih šol iz cele države, ki sodelujejo v programu Ekošola. Med prijavljenimi so tudi štiri izobraževalne ustanove iz Pomurske regije, in sicer OŠ Puconci, OŠ Cankova, OŠ I Murska Sobota in vrtec Manka Golarja iz Gornje Radgone.
Osrednja naloga sodelujočih ustanov bo oblikovanje skupin otrok in mladostnikov, ki bodo s podporo mentorja zastavili uporabne rešitve tako na ozaveščevalni kot na sistemski ravni s ključnim namenom zmanjševanja količin zavržene hrane. Projekt bo razdeljen na dva dela, spomladanski in jesenski del. V spomladanskem delu bodo ustanove pripravile posnetek stanja o količinah zavržene hrane, s pomočjo vsebinskih gradiv in priporočil oblikovale sistemske rešitve za zmanjšanje količine zavržene hrane ter pripravile predloge za večjo ozaveščenost na tem področju. V jesenskem delu bodo začele z izvajanjem izbranih predlaganih aktivnosti, strokovna komisija pa jih bo v začetku novembra ocenila in razglasila najboljše med njimi. V Lidlu Slovenija se kot podpornik projekta Hrana ni za tjavendan zavedajo svoje pomembne vloge pri zmanjševanju količin zavržene hrane in živilskih izdelkov, ki se zavržejo predvsem zaradi pretečenih rokov uporabe. Na ravni podjetja se z optimizacijo naročanja in dobrodelnimi aktivnostmi vseskozi trudijo, da je presežnih izdelkov čim manj.
V letošnjem letu bodo svoja prizadevanja nadgradili s poglobljeno analizo in oblikovanjem ukrepov za dodatno zmanjšanje presežnih prehrambnih izdelkov. »Hrana ni in ne sme biti odpadek, zato smo že nekaj časa iskali partnerja, s katerim bi izvedli izobraževalni projekt na temo zmanjševanja količin zavržene hrane. Veseli nas, da smo se povezali s programom Ekošola, ki ima kot mednarodno uveljavljen program okoljske vzgoje in izobraževanja veliko strokovnega znanja na tem področju. Znanje in ozaveščanje se namreč mora začeti že pri mladih in prepričani smo, da bodo osnovnošolci pridobljeno znanje in izkušnje prenesli tudi na svoje starše, babice, dedke in širšo okolico,« je dejala Tina Cipot iz Lidla Slovenija.
Lidl Slovenija in Ekošola bosta v pomladnih mesecih v okviru projekta »Hrana ni za tjavendan« izvedla tudi nagradni natečaj Reciklirana kuharija, kjer bodo zbirali najboljše recepte za jedi, ki jih lahko naredimo z uporabo ostankov živil. Na natečaju bodo lahko poleg osnovnošolcev sodelovali tudi ostali, saj bo potekal na Lidlovi Facebook strani in prek drugih kanalov. Mentorji na šolah bodo pri sodelovanju v projektu imeli podporo Ekošole, ki bo pripravila različna strokovna gradiva, priporočila za izvedbo aktivnosti in šole spodbujala z idejami, kako na čim bolj učinkovit način zmanjšati količine zavržene hrane. »Ekošola spodbuja okoljsko obnašanje in ozaveščanje med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Nič drugače ni na področju prehrane in živilskih izdelkov, saj z zmanjšanjem količine zavržene hrane pripomoremo k manjšim obremenitvam v okolju. Prepričani smo, da bomo skupaj z Lidlom Slovenija v okviru projekta poiskali dobre sistemske in ozaveščevalne rešitve, ki ne bodo primerne le za šole, ampak tudi širše,« je dejal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programov Ekošole.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno "Hrana ni za tjavendan"