Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poslej več na položnicah za občane?

 

Končana je največja radgonska investicija-centralna čistilna naprava

Čistilna naprava GRNa posebni tiskovni konferenci so župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko, vodja oddelka za javno infrastrukturo in razvojne zadeve Vladimir Mauko ter odgovorni za izvajanje projekta Andrej Šubašič, predstavili zaključek izgradnje projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure. Radgonska občina ga izvaja od leta 2013, načrtuje pa že več kot 15 let. Po napovedih župana bo 4. junija izgrajena čistilna naprava (ČN) tehnično pregledana, nato pa se bo začelo poskusno obratovanje in po skoraj 20 kilometrih kanalizacije se bodo začele stekati odpadne vode iz krajev Gornja Radgona, Podgrad, Črešnjevci, Norički Vrh in Mele do čistilne naprave. Upajo tudi, da bo čim manj pomanjkljivosti in da bodo uporabno dovoljenje pridobili še do konca leta 2015.

Vsekakor jim je v veliko pomoč tudi odlično sodelovanje z upravno enoto, kajti skupno bo potrebno tehnično preveriti kar 25 izdanih gradbenih dovoljenj, ki so povezani z gradnjo čistilne naprave in so izdana v zadnjih dvajsetih letih. S ČN bo upravljala Komunala Radgona.
Poleg gradnje vodovodnega sistema je gradnja čistilne naprave in kanalizacije z devetimi prečrpavališči organizacijsko, tehnično in finančno zelo zahteven projekt in tudi največja dosedanja naložba, s katero se spoprijema gornjeradgonska občina in zaradi katere se je znašla tudi v likvidnostnih težavah. V okviru skupnega priznanega zneska že izvedenih del v velikosti 9,1 milijona evrov jim država dolguje še 1,1 milijona evrov - nekaj čez milijon so po večmesečnem čakanju dobili nakazano v zadnjih 14 dneh. Še vedno je odprto vprašanje enega milijona, kajti med samim izvajanjem del so se pojavile potrebe po raznih dodatnih delih - tudi gradnja nove dovozne ceste. Omenjena dodatna dela nikakor niso mogla biti predvidena in načrtovana, zato upajo, da bodo tudi tukaj uspeli pridobiti državna oz. evropska sredstva, če jih ne bo, bo pač vse skupaj morala občina pokriti iz proračuna, čeprav je ta zelo „tesen", a se tukaj nič ne more.
Za občane je še posebej vprašljivo kolikšen bo njihov znesek komunalnega prispevka, ko bodo priključeni na sistem odvajanja in čiščenja voda. Odgovorni zaenkrat še ne morejo povedati, bo pa prispevek odvisen od velikosti gospodinjstva, možno pa ga bo plačati v več obrokih. Seveda pa občane čakajo pozneje tudi bistveno višji zneski na položnicah, ki jih sedaj plačujejo Komunali Radgona za porabljeno vodo in ostale prispevke. Rojko in Mauko sta obljubila, da bodo storili vse, kako bi obremenitev bila kar se da nižja, v naslednjih dneh pa bodo vsa gospodinjstva prejela dopise z okvirnimi izračuni in splošnimi pojasnili glede bodočega odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Kakorkoli že, projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure, ki ga Občina Gornja Radgona izvaja od leta 2013 in je eden največjih infrastrukturnih projektov v regiji, se počasi zaključuje. V tem obdobju so izgradili dostopno pot do čistilne naprave, plato za čistilno napravo, prestavili so potok Hercegovščak, izgradili čistilno napravo kapacitete 8.800 PE, kanalizacijsko omrežje v skupni dolžini okrog 9 kilometrov in objekte na kanalizaciji (črpališča, razbremenilni jaški...). Vrednost celotnega projekta znaša 11.860.566,00 evrov in ga delno financira Republika Slovenija, delno Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda«, delno pa ga bo financirala Občina Gornja Radgona. Celoten projekt bo predvidoma zaključen do konca leta 2015.
Projekt izgradnje centralne ČN je bil najkompleksnejši znotraj celotne operacije, saj je obsegal gradnjo platoja za čistilno napravo in prestavitev potoka Hercegovščak ter gradnjo centralne ČN Gornja Radgona s kapaciteto 8.800 PE (populacijskih enot), vključno s komunalno infrastrukturo ter dostopno cesto. Gradnja platoja za ČN je bila izvedena kot zaščita obstoječega obrežja pred škodljivim delovanjem poplavnih voda. Celotna velikost platoja znaša okoli 5.200 m2. Dela so vključevala tudi prestavitev potoka Hercegovščak v dolžini 270 metrov ter rekonstrukcijo obstoječega betonskega prepusta. Centralna ČN je izgrajena kot eno etažna zgradba z ravno armiranobetonsko streho in vključuje prostore za strojno zgoščevanje blata, kompresorsko postajo, elektroagregat, upravne prostore, laboratorij, prostor z elektro omarami, delavnico in skladišče, sanitarije, črno garderobo, belo garderobo, hodnik in kotlovnico. V zaključni fazi so se na objektu ČN izvajala v glavnem vsa gradbena dela, zaključila so se keramičarska in slikopleskarska dela v upravnem delu ter fasaderska dela. Prav tako so zaključena elektro dela in montirana vsa strojna oprema in asfaltirala dostopna cesta do čistilne naprave. »Centralna ČN Gornja Radgona je izgrajena. Sedaj čakamo na poskusni zagon in začetek poskusnega obratovanja.« je ob koncu novinarske konference poudaril župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko.
Dodal je, kako je glavni cilj celotnega projekta rešitev težav z onesnaževanjem podzemne in površinske vode. Sedaj, po zaključku projekta na tem območju ne bo več neposrednih izpustov neočiščene odpadne vode. Ti ukrepi bodo prispevali k izboljšanju kakovosti, tako podzemnih kot površinskih voda, in bodo imeli zlasti pozitiven učinek na reko Muro, ki je glavna prejemnica odplak. Projekt predstavlja del rešitev problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju porečja Ščavnice in notranje Mure...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Poslej več na položnicah za občane?