Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poslej več na položnicah za občane?

 

Končana je največja radgonska investicija-centralna čistilna naprava

Čistilna naprava GRNa posebni tiskovni konferenci so župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko, vodja oddelka za javno infrastrukturo in razvojne zadeve Vladimir Mauko ter odgovorni za izvajanje projekta Andrej Šubašič, predstavili zaključek izgradnje projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure. Radgonska občina ga izvaja od leta 2013, načrtuje pa že več kot 15 let. Po napovedih župana bo 4. junija izgrajena čistilna naprava (ČN) tehnično pregledana, nato pa se bo začelo poskusno obratovanje in po skoraj 20 kilometrih kanalizacije se bodo začele stekati odpadne vode iz krajev Gornja Radgona, Podgrad, Črešnjevci, Norički Vrh in Mele do čistilne naprave. Upajo tudi, da bo čim manj pomanjkljivosti in da bodo uporabno dovoljenje pridobili še do konca leta 2015.

Vsekakor jim je v veliko pomoč tudi odlično sodelovanje z upravno enoto, kajti skupno bo potrebno tehnično preveriti kar 25 izdanih gradbenih dovoljenj, ki so povezani z gradnjo čistilne naprave in so izdana v zadnjih dvajsetih letih. S ČN bo upravljala Komunala Radgona.
Poleg gradnje vodovodnega sistema je gradnja čistilne naprave in kanalizacije z devetimi prečrpavališči organizacijsko, tehnično in finančno zelo zahteven projekt in tudi največja dosedanja naložba, s katero se spoprijema gornjeradgonska občina in zaradi katere se je znašla tudi v likvidnostnih težavah. V okviru skupnega priznanega zneska že izvedenih del v velikosti 9,1 milijona evrov jim država dolguje še 1,1 milijona evrov - nekaj čez milijon so po večmesečnem čakanju dobili nakazano v zadnjih 14 dneh. Še vedno je odprto vprašanje enega milijona, kajti med samim izvajanjem del so se pojavile potrebe po raznih dodatnih delih - tudi gradnja nove dovozne ceste. Omenjena dodatna dela nikakor niso mogla biti predvidena in načrtovana, zato upajo, da bodo tudi tukaj uspeli pridobiti državna oz. evropska sredstva, če jih ne bo, bo pač vse skupaj morala občina pokriti iz proračuna, čeprav je ta zelo „tesen", a se tukaj nič ne more.
Za občane je še posebej vprašljivo kolikšen bo njihov znesek komunalnega prispevka, ko bodo priključeni na sistem odvajanja in čiščenja voda. Odgovorni zaenkrat še ne morejo povedati, bo pa prispevek odvisen od velikosti gospodinjstva, možno pa ga bo plačati v več obrokih. Seveda pa občane čakajo pozneje tudi bistveno višji zneski na položnicah, ki jih sedaj plačujejo Komunali Radgona za porabljeno vodo in ostale prispevke. Rojko in Mauko sta obljubila, da bodo storili vse, kako bi obremenitev bila kar se da nižja, v naslednjih dneh pa bodo vsa gospodinjstva prejela dopise z okvirnimi izračuni in splošnimi pojasnili glede bodočega odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Kakorkoli že, projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure, ki ga Občina Gornja Radgona izvaja od leta 2013 in je eden največjih infrastrukturnih projektov v regiji, se počasi zaključuje. V tem obdobju so izgradili dostopno pot do čistilne naprave, plato za čistilno napravo, prestavili so potok Hercegovščak, izgradili čistilno napravo kapacitete 8.800 PE, kanalizacijsko omrežje v skupni dolžini okrog 9 kilometrov in objekte na kanalizaciji (črpališča, razbremenilni jaški...). Vrednost celotnega projekta znaša 11.860.566,00 evrov in ga delno financira Republika Slovenija, delno Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda«, delno pa ga bo financirala Občina Gornja Radgona. Celoten projekt bo predvidoma zaključen do konca leta 2015.
Projekt izgradnje centralne ČN je bil najkompleksnejši znotraj celotne operacije, saj je obsegal gradnjo platoja za čistilno napravo in prestavitev potoka Hercegovščak ter gradnjo centralne ČN Gornja Radgona s kapaciteto 8.800 PE (populacijskih enot), vključno s komunalno infrastrukturo ter dostopno cesto. Gradnja platoja za ČN je bila izvedena kot zaščita obstoječega obrežja pred škodljivim delovanjem poplavnih voda. Celotna velikost platoja znaša okoli 5.200 m2. Dela so vključevala tudi prestavitev potoka Hercegovščak v dolžini 270 metrov ter rekonstrukcijo obstoječega betonskega prepusta. Centralna ČN je izgrajena kot eno etažna zgradba z ravno armiranobetonsko streho in vključuje prostore za strojno zgoščevanje blata, kompresorsko postajo, elektroagregat, upravne prostore, laboratorij, prostor z elektro omarami, delavnico in skladišče, sanitarije, črno garderobo, belo garderobo, hodnik in kotlovnico. V zaključni fazi so se na objektu ČN izvajala v glavnem vsa gradbena dela, zaključila so se keramičarska in slikopleskarska dela v upravnem delu ter fasaderska dela. Prav tako so zaključena elektro dela in montirana vsa strojna oprema in asfaltirala dostopna cesta do čistilne naprave. »Centralna ČN Gornja Radgona je izgrajena. Sedaj čakamo na poskusni zagon in začetek poskusnega obratovanja.« je ob koncu novinarske konference poudaril župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko.
Dodal je, kako je glavni cilj celotnega projekta rešitev težav z onesnaževanjem podzemne in površinske vode. Sedaj, po zaključku projekta na tem območju ne bo več neposrednih izpustov neočiščene odpadne vode. Ti ukrepi bodo prispevali k izboljšanju kakovosti, tako podzemnih kot površinskih voda, in bodo imeli zlasti pozitiven učinek na reko Muro, ki je glavna prejemnica odplak. Projekt predstavlja del rešitev problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju porečja Ščavnice in notranje Mure...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Poslej več na položnicah za občane?