Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poslej več na položnicah za občane?

 

Končana je največja radgonska investicija-centralna čistilna naprava

Čistilna naprava GRNa posebni tiskovni konferenci so župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko, vodja oddelka za javno infrastrukturo in razvojne zadeve Vladimir Mauko ter odgovorni za izvajanje projekta Andrej Šubašič, predstavili zaključek izgradnje projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure. Radgonska občina ga izvaja od leta 2013, načrtuje pa že več kot 15 let. Po napovedih župana bo 4. junija izgrajena čistilna naprava (ČN) tehnično pregledana, nato pa se bo začelo poskusno obratovanje in po skoraj 20 kilometrih kanalizacije se bodo začele stekati odpadne vode iz krajev Gornja Radgona, Podgrad, Črešnjevci, Norički Vrh in Mele do čistilne naprave. Upajo tudi, da bo čim manj pomanjkljivosti in da bodo uporabno dovoljenje pridobili še do konca leta 2015.

Vsekakor jim je v veliko pomoč tudi odlično sodelovanje z upravno enoto, kajti skupno bo potrebno tehnično preveriti kar 25 izdanih gradbenih dovoljenj, ki so povezani z gradnjo čistilne naprave in so izdana v zadnjih dvajsetih letih. S ČN bo upravljala Komunala Radgona.
Poleg gradnje vodovodnega sistema je gradnja čistilne naprave in kanalizacije z devetimi prečrpavališči organizacijsko, tehnično in finančno zelo zahteven projekt in tudi največja dosedanja naložba, s katero se spoprijema gornjeradgonska občina in zaradi katere se je znašla tudi v likvidnostnih težavah. V okviru skupnega priznanega zneska že izvedenih del v velikosti 9,1 milijona evrov jim država dolguje še 1,1 milijona evrov - nekaj čez milijon so po večmesečnem čakanju dobili nakazano v zadnjih 14 dneh. Še vedno je odprto vprašanje enega milijona, kajti med samim izvajanjem del so se pojavile potrebe po raznih dodatnih delih - tudi gradnja nove dovozne ceste. Omenjena dodatna dela nikakor niso mogla biti predvidena in načrtovana, zato upajo, da bodo tudi tukaj uspeli pridobiti državna oz. evropska sredstva, če jih ne bo, bo pač vse skupaj morala občina pokriti iz proračuna, čeprav je ta zelo „tesen", a se tukaj nič ne more.
Za občane je še posebej vprašljivo kolikšen bo njihov znesek komunalnega prispevka, ko bodo priključeni na sistem odvajanja in čiščenja voda. Odgovorni zaenkrat še ne morejo povedati, bo pa prispevek odvisen od velikosti gospodinjstva, možno pa ga bo plačati v več obrokih. Seveda pa občane čakajo pozneje tudi bistveno višji zneski na položnicah, ki jih sedaj plačujejo Komunali Radgona za porabljeno vodo in ostale prispevke. Rojko in Mauko sta obljubila, da bodo storili vse, kako bi obremenitev bila kar se da nižja, v naslednjih dneh pa bodo vsa gospodinjstva prejela dopise z okvirnimi izračuni in splošnimi pojasnili glede bodočega odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Kakorkoli že, projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure, ki ga Občina Gornja Radgona izvaja od leta 2013 in je eden največjih infrastrukturnih projektov v regiji, se počasi zaključuje. V tem obdobju so izgradili dostopno pot do čistilne naprave, plato za čistilno napravo, prestavili so potok Hercegovščak, izgradili čistilno napravo kapacitete 8.800 PE, kanalizacijsko omrežje v skupni dolžini okrog 9 kilometrov in objekte na kanalizaciji (črpališča, razbremenilni jaški...). Vrednost celotnega projekta znaša 11.860.566,00 evrov in ga delno financira Republika Slovenija, delno Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda«, delno pa ga bo financirala Občina Gornja Radgona. Celoten projekt bo predvidoma zaključen do konca leta 2015.
Projekt izgradnje centralne ČN je bil najkompleksnejši znotraj celotne operacije, saj je obsegal gradnjo platoja za čistilno napravo in prestavitev potoka Hercegovščak ter gradnjo centralne ČN Gornja Radgona s kapaciteto 8.800 PE (populacijskih enot), vključno s komunalno infrastrukturo ter dostopno cesto. Gradnja platoja za ČN je bila izvedena kot zaščita obstoječega obrežja pred škodljivim delovanjem poplavnih voda. Celotna velikost platoja znaša okoli 5.200 m2. Dela so vključevala tudi prestavitev potoka Hercegovščak v dolžini 270 metrov ter rekonstrukcijo obstoječega betonskega prepusta. Centralna ČN je izgrajena kot eno etažna zgradba z ravno armiranobetonsko streho in vključuje prostore za strojno zgoščevanje blata, kompresorsko postajo, elektroagregat, upravne prostore, laboratorij, prostor z elektro omarami, delavnico in skladišče, sanitarije, črno garderobo, belo garderobo, hodnik in kotlovnico. V zaključni fazi so se na objektu ČN izvajala v glavnem vsa gradbena dela, zaključila so se keramičarska in slikopleskarska dela v upravnem delu ter fasaderska dela. Prav tako so zaključena elektro dela in montirana vsa strojna oprema in asfaltirala dostopna cesta do čistilne naprave. »Centralna ČN Gornja Radgona je izgrajena. Sedaj čakamo na poskusni zagon in začetek poskusnega obratovanja.« je ob koncu novinarske konference poudaril župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko.
Dodal je, kako je glavni cilj celotnega projekta rešitev težav z onesnaževanjem podzemne in površinske vode. Sedaj, po zaključku projekta na tem območju ne bo več neposrednih izpustov neočiščene odpadne vode. Ti ukrepi bodo prispevali k izboljšanju kakovosti, tako podzemnih kot površinskih voda, in bodo imeli zlasti pozitiven učinek na reko Muro, ki je glavna prejemnica odplak. Projekt predstavlja del rešitev problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju porečja Ščavnice in notranje Mure...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Poslej več na položnicah za občane?