Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poslej več na položnicah za občane?

 

Končana je največja radgonska investicija-centralna čistilna naprava

Čistilna naprava GRNa posebni tiskovni konferenci so župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko, vodja oddelka za javno infrastrukturo in razvojne zadeve Vladimir Mauko ter odgovorni za izvajanje projekta Andrej Šubašič, predstavili zaključek izgradnje projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure. Radgonska občina ga izvaja od leta 2013, načrtuje pa že več kot 15 let. Po napovedih župana bo 4. junija izgrajena čistilna naprava (ČN) tehnično pregledana, nato pa se bo začelo poskusno obratovanje in po skoraj 20 kilometrih kanalizacije se bodo začele stekati odpadne vode iz krajev Gornja Radgona, Podgrad, Črešnjevci, Norički Vrh in Mele do čistilne naprave. Upajo tudi, da bo čim manj pomanjkljivosti in da bodo uporabno dovoljenje pridobili še do konca leta 2015.

Vsekakor jim je v veliko pomoč tudi odlično sodelovanje z upravno enoto, kajti skupno bo potrebno tehnično preveriti kar 25 izdanih gradbenih dovoljenj, ki so povezani z gradnjo čistilne naprave in so izdana v zadnjih dvajsetih letih. S ČN bo upravljala Komunala Radgona.
Poleg gradnje vodovodnega sistema je gradnja čistilne naprave in kanalizacije z devetimi prečrpavališči organizacijsko, tehnično in finančno zelo zahteven projekt in tudi največja dosedanja naložba, s katero se spoprijema gornjeradgonska občina in zaradi katere se je znašla tudi v likvidnostnih težavah. V okviru skupnega priznanega zneska že izvedenih del v velikosti 9,1 milijona evrov jim država dolguje še 1,1 milijona evrov - nekaj čez milijon so po večmesečnem čakanju dobili nakazano v zadnjih 14 dneh. Še vedno je odprto vprašanje enega milijona, kajti med samim izvajanjem del so se pojavile potrebe po raznih dodatnih delih - tudi gradnja nove dovozne ceste. Omenjena dodatna dela nikakor niso mogla biti predvidena in načrtovana, zato upajo, da bodo tudi tukaj uspeli pridobiti državna oz. evropska sredstva, če jih ne bo, bo pač vse skupaj morala občina pokriti iz proračuna, čeprav je ta zelo „tesen", a se tukaj nič ne more.
Za občane je še posebej vprašljivo kolikšen bo njihov znesek komunalnega prispevka, ko bodo priključeni na sistem odvajanja in čiščenja voda. Odgovorni zaenkrat še ne morejo povedati, bo pa prispevek odvisen od velikosti gospodinjstva, možno pa ga bo plačati v več obrokih. Seveda pa občane čakajo pozneje tudi bistveno višji zneski na položnicah, ki jih sedaj plačujejo Komunali Radgona za porabljeno vodo in ostale prispevke. Rojko in Mauko sta obljubila, da bodo storili vse, kako bi obremenitev bila kar se da nižja, v naslednjih dneh pa bodo vsa gospodinjstva prejela dopise z okvirnimi izračuni in splošnimi pojasnili glede bodočega odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Kakorkoli že, projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure, ki ga Občina Gornja Radgona izvaja od leta 2013 in je eden največjih infrastrukturnih projektov v regiji, se počasi zaključuje. V tem obdobju so izgradili dostopno pot do čistilne naprave, plato za čistilno napravo, prestavili so potok Hercegovščak, izgradili čistilno napravo kapacitete 8.800 PE, kanalizacijsko omrežje v skupni dolžini okrog 9 kilometrov in objekte na kanalizaciji (črpališča, razbremenilni jaški...). Vrednost celotnega projekta znaša 11.860.566,00 evrov in ga delno financira Republika Slovenija, delno Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda«, delno pa ga bo financirala Občina Gornja Radgona. Celoten projekt bo predvidoma zaključen do konca leta 2015.
Projekt izgradnje centralne ČN je bil najkompleksnejši znotraj celotne operacije, saj je obsegal gradnjo platoja za čistilno napravo in prestavitev potoka Hercegovščak ter gradnjo centralne ČN Gornja Radgona s kapaciteto 8.800 PE (populacijskih enot), vključno s komunalno infrastrukturo ter dostopno cesto. Gradnja platoja za ČN je bila izvedena kot zaščita obstoječega obrežja pred škodljivim delovanjem poplavnih voda. Celotna velikost platoja znaša okoli 5.200 m2. Dela so vključevala tudi prestavitev potoka Hercegovščak v dolžini 270 metrov ter rekonstrukcijo obstoječega betonskega prepusta. Centralna ČN je izgrajena kot eno etažna zgradba z ravno armiranobetonsko streho in vključuje prostore za strojno zgoščevanje blata, kompresorsko postajo, elektroagregat, upravne prostore, laboratorij, prostor z elektro omarami, delavnico in skladišče, sanitarije, črno garderobo, belo garderobo, hodnik in kotlovnico. V zaključni fazi so se na objektu ČN izvajala v glavnem vsa gradbena dela, zaključila so se keramičarska in slikopleskarska dela v upravnem delu ter fasaderska dela. Prav tako so zaključena elektro dela in montirana vsa strojna oprema in asfaltirala dostopna cesta do čistilne naprave. »Centralna ČN Gornja Radgona je izgrajena. Sedaj čakamo na poskusni zagon in začetek poskusnega obratovanja.« je ob koncu novinarske konference poudaril župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko.
Dodal je, kako je glavni cilj celotnega projekta rešitev težav z onesnaževanjem podzemne in površinske vode. Sedaj, po zaključku projekta na tem območju ne bo več neposrednih izpustov neočiščene odpadne vode. Ti ukrepi bodo prispevali k izboljšanju kakovosti, tako podzemnih kot površinskih voda, in bodo imeli zlasti pozitiven učinek na reko Muro, ki je glavna prejemnica odplak. Projekt predstavlja del rešitev problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju porečja Ščavnice in notranje Mure...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Poslej več na položnicah za občane?