Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Vozniška kultura" na invalidskih parkiriščih

 

Mnogi vozniki ne upoštevajo parkirnih označb - policisti in občinski redarji s skupnimi močmi v »vojno« z vozniki, ki parkirajo na parkirnih prostorih namenjenih za invalide, čeprav je teh v regiji že tako daleč premalo

ParkiriščePoleg nadzora hitrosti in psihofizičnega stanja voznikov, so pomurski policisti iz vseh policijskih postaj, ki delujejo na območju Policijske uprave Murska Sobota, skupaj z redarji zaposlenimi pri medobčinskih inšpektoratih izvedli bolj kot ne preventivno in opozorilno akcijo za voznike, ki nepravilno parkirajo svoje jeklene konjičke, zlasti tiste ki ne upoštevajo označb in parkirajo na parkirišča namenjena za hendikepirane osebe. Ugotovili so lahko, da se stanje ne izboljšuje, še zlasti pri velikih trgovskih središčih, kjer mnogi, kljub prostim parkiriščem, najraje parkirajo na tiste ki so namenjena za invalide in so v bližini vhoda. Prav tako je veliko vozil parkiranih izven označenih parkirnih prostorov, čeprav je teh vsaj pri trgovskih centrih dovolj.

V zadnjih desetletjih je Evropska unija sicer naredila velik korak od zaščitnega odnosa do invalida k prizadevanju za to, kako bi invalidom omogočili, da sami vodijo svoje življenje in prevzemajo odgovornost za svoje odločitve. Invalidi upravičeno zahtevajo enake možnosti in dostop do vseh družbenih koristi, kar pomeni možnost integriranega izobraževanja, dostop do novih tehnologij, zdravstvenih in socialnih programov, športnih in drugih aktivnosti ter do storitev in izdelkov. Sploh pa so invalidi zelo raznolika skupina ljudi. Leta 1993 je Generalna skupščina ZN sprejela standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov. Standardna pravila so povzela novejše poglede in pričakovanja na področju invalidske problematike. V veliki meri temeljijo na zamislih, ki so jih razvili sami invalidi in njihove organizacije, in dajejo večji poudarek človekovim pravicam.
Potrebno je opozoriti, da invalidi nimajo vedno enakih možnosti kot drugi državljani. Četudi so jim z zakonodajo zagotovljene socialne pravice, pa jim ni vedno zagotovljena pravica do enake udeležbe. To še je posebej opazno v cestnem prometu. Kljub temu da je Zakon o varnosti v cestnem prometu kot posebno kategorijo udeležencev v cestnem prometu v ospredje postavil zaščito starejših, otrok in invalidov, je prevečkrat opaziti kršitve, ki so povezane z parkiranjem vozil in dostopom do različnih objektov. „Zakon o varnosti cestnega prometa prepoveduje ustavljanje in parkiranje na parkirnih prostorih za invalide mestih, razen za: oseba, ki ima zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60% telesno okvaro, osebe z multiplo sklerozo in osebe z mišičnimi in živčno mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30% telesno okvaro, težko telesno prizadeta oseba, ki ji je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb; spremljevalec, ki vozi in spremlja invalidno osebo, ki sama ne more ali ne sme voziti motornega vozila, težko duševno prizadeto osebo, ki ji je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb ali osebo, ki je slepa; ter spremljevalec, ki vozi in spremlja mladoletno osebo, ki je težko telesno ali duševno prizadeta oziroma je zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirana pri gibanju«, pravi prometni inšpektor SUP PU Murska Sobota, mag. Srečko Štainer, ki dodaja, da v takšnem primeru mora voznik označiti parkirano vozilo z veljavno parkirno karto, katero za invalide na njegovo zahtevo izda upravna enota, na območju katere ima stalno prebivališče ali začasno prebivališče oziroma sedež. Za kršitve je sicer predpisana globa v višini 80,00 evrov.
In ker je v Pomurju še vedno daleč preveč kršitev omenjenega predpisa, čeprav je tako in tako premajhno število tovrstnih označenih parkirnih mest, so se v zadevo bolj aktivno vključili tudi policisti ter občinski redarji. Tokrat smo spremljali patruljo PP Gornja Radgona in medobčinskega inšpektorata, ki so izvedli poostren nadzora s poudarkom na ugotavljanju kršitev-parkiranje vozil na mestih označenih za invalide. In nadzor je žal potrdil, znano dejstvo, da je mnogim voznikom malo mar kje bodo parkirali. Tako je ugotovljeno, da še vedno veliko preveč voznikov krši omenjeni predpis. Policisti in redarji so večini kršiteljev izrekli opozorila, kar pa v bodoče ne bodo tolerirali in bodo zaradi nepravilnega parkiranja izdali plačilni nalog na kraju kršitve ali po pošti.
Kot pravi inšpektor Štainer, je tudi tokratna akcija pokazala, da je še vedno veliko preveč voznikov, ki ne upoštevajo, da so označeni parkirni prostori namenjeni samo invalidom. Zato bodo poostrene akcije nadaljevali in mogoče bodo „udarci po denarnici" le prepričali nevestne voznike. Z uvedbo redarske službe se stanje sicer nekoliko izboljšuje, a očitno bo potrebno še nekaj izdanih plačilnih nalogov...Vsakodnevno smo namreč lahko priča nevestnemu ravnanju nekaterih voznikov, ki brezobzirno puščajo svoje avtomobile na mestih namenjenih invalidom, ki jim tako onemogočajo parkiranje. „Zavedamo se, da čez noč navad kršiteljev ne bomo odpravili, poskušali pa bomo ozaveščati, opozarjati in z argumenti dokazovati zakaj naj na invalidskih parkirnih mestih parkirajo le invalidi. S tem invalidu olajšamo pristop do javnih ustanov pa naj gre za občino, zdravstveni dom, lekarno, knjižnico ali do podjetja, ki nudi storitve, ali pa mu z bližnjim parkiranjem omogočimo dostop do kina, gledališča, galerije itd. Invalid je oseba, ki status pridobi po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih ali pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Je oseba, pri kateri so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje. Žal bo največ doseženo, ko se bo kaj spremenilo v glavah kršiteljev", poudarjajo policisti.
Predsednik Radgonske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije Milan Brenčič je pozdravil akcijo policistov in redarjev, ker da je po njegovem mnenju še vedno veliko preveč kršiteljev in veliko premalo parkirišč za invalidne osebe.
VZELI STE MI PARKIRIŠČE-BOSTE TUDI INVALIDNOST?
Tako kot povsod, kjer je premalo ustreznih parkirišč, se tudi predstavniki Medobčinskega društva invalidov (MDI) Gornja Radgona, v katerem je skoraj 600 (uradnih) invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, vključujejo v različne akcije, s katerimi skušajo ozaveščati voznike, da ne parkirajo na mestih namenjenih za invalide. Gre za tako imenovano „Civilizirano parkiranje" oz. »Parkirali ste na mestu za invalide – zakaj tako«. Po drugi strani pa so opozarjali tudi z gesli „Vzeli ste mi parkirišče – boste tudi invalidnosti"? In v nekaj dneh so se sprehodili po večjih središčih štirih omenjenih občin, kjer so predvsem »opozarjali« nevestne voznike motornih vozil, ki so parkirali na parkiriščih namenjenih za invalide, za brisalce so jim zatikali poseben opozorilni letak. Sicer pa je na radgonskem območju zelo malo parkirišč obeleženih za invalide, razen mogoče v samem mestu Gornja Radgona...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno "Vozniška kultura" na invalidskih parkiriščih