Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Glamping turizem" v Zgornjem Konjišču

 

Velike ambicije apaške občine za razvoj turizma

Natura MistikaPoleg v kmetijstvu ter obrtništvu in drobnem podjetništvu, v občini Apače vidijo posebno priložnost v razvoju turizma. Za to imajo sicer veliko možnosti, a doslej na tem področju ni bilo narejeno veliko. Zato se je vodstvo občine Apače, z županom Francem Pižmohtom na čelu, v sodelovanju z zunanjimi dejavniki, še posebej aktiviralo pri razvoju turizma. Tako sta župan Franc Pižmoht in direktor partnerskega podjetja Lushna Peter Ličen, predstavila idejno zasnovo projekta, ki so ga poimenovali Natura mistika eco resort. Gre pravzaprav za tako imenovani glamping turizem, ki ga želijo razvijati na lokaciji sedanjega idiličnega turistično rekreacijskega centra v Zgornjem Konjišču, kjer so še neizkoriščene prostorske možnosti. Ideja in projekt sta odlična, a za naložbo sedaj iščejo vlagatelja, ki mora zagotoviti 1,2 milijona evrov.

Tako bi ponudba na lokaciji v Zgornjem Konjišču, kamor tudi danes pride daleč največ turistov v apaški občini, privabila več obiskovalcev, turistov in s tem možnosti razvoja, ter tudi koristi za vse zainteresirane. Tako torej tudi v občini Apače želijo v prihodnje več postoriti pri razvoju turizma in izkoristiti naravne danosti, predvsem na omenjeni lokaciji v Zg. Konjišču, kjer že stoji ribiški dom ob jezeru, urejen oče panonskih hrastov, urejena igrišča in številni ribniki ipd. Tam deluje tudi turistično informativni center, poskrbljeno je za gostinsko ponudbo, občina pa je tudi lastnik nekdanje stražnice. In kot je povedal župan Franc Pižmoht, idejno zasnovo projekta Natura mistika je pripravilo podjetje Lushna, ki je prepoznalo lokacijo v občini Apače kot primerno za razvijanje glamping turizma. Po besedah direktorja omenjenega podjetja Petra Ličena, idejna zasnova predvideva postavitev 21 bivalnih enot (imenujejo jih glamping vile) z 42 ležišči, v obliki lesenih šotorov z vso spremljajočo infrastrukturo za glamurozno kampiranje. Kot smo slišali na predstavitvi projekta bodo zdaj začeli pospešeno iskati investitorja, ki bi želel projekt izvesti. Zagotoviti bi moral 1,2 milijona evrov, destinacija bi bila za vstop na trg, po Ličnovih besedah pripravljena v enem letu, naložba pa naj bi se vlagatelju povrnila v štirih letih.
Zasnovani glamurozni turistični projekt pod skrivnostnim imenom Natura Mistika Eco Resort je kot sestavni del zgodbe o reki Muri in Naturi 2000 v pomurski regiji. Bivanje v lesenih hiškah v povezavi z naravo - tako kot je to urejeno na 220 kilometrov oddaljenem Bledu, je bistvo dolgoročnega projekta, sta prepričana župan Franc Pižmoht in direktor Peter Ličen. Glamurozni projekt, ki so ga zasnovali na širšem območju Zgornjega Konjišča, kjer je delno že urejen turistično-rekreacijski center, je po njihovih navedbah odlična poslovna priložnost za domačega ali tujega vlagatelja. „Smo v fazi intenzivnega nagovarjanja potencialnih vlagateljev, ker sem lokalpatriot, bi najraje, da bi bil to domači vlagatelj. V tem pogledu imam dober občutek, kaj konkretnejšega še ne morem povedati. Morda le to, da smo že bili na zvezi z banko SID, ki bi lahko projekt kreditirala, vendar o tem še ni nič dokončnega. Dobre prakse s tako atraktivno ponudbo v turizmu, kot jo imajo na Bledu in v tujini, so po lahko spodbuda za to, da bi se tudi domači investitorji pogumneje vključevali v take projekte. Celotna investicija v Zgornjem Konjišču z nakupom parcel, gradnjo celotne vasi z 21 lesenimi hiškami, skupaj s servisnimi objekti, opremo in inventarjem je ocenjena na 1,6 milijona evrov, v ceno je vključena tudi zunanja ureditev", pravi župan Pižmoht.
V družbi Lushna so izračunali, da bi se vložek v investicijo, ki jo apaški župan umešča tudi v načrtovani biosferni rezervat Mura-Drava-Donava, povrnil v približno štirih (dveh in pol do sedmih) letih, da bi bil prag rentabilnosti pri 70-odstotni zasedenosti dosežen najhitreje v štirih in pol mesecih in pri 30-odstotni zasedenosti najkasneje v 12 mesecih in da vsi kazalci kažejo na visoko upravičenost projekta pri vsaj minimalnem poslovanju celotnega kompleksa. V tem primeru predvidevajo 50 odstotkov lastnih sredstev in 50 odstotkov bančnega kredita za obdobje desetih let s šestodstotno obrestno mero. Župan Pižmoht napoveduje, da bo „verjetno treba v ta namen ustanoviti samostojno pravno osebo, kot je zavod ali nekaj podobnega, o tem se bomo odločali naknadno". Ob tem Pižmoht poudarja, da za ta velikopotezni projekt, dajejo v najem zemljišče za 0,12 evra za kvadratni meter. Tam bi postavili omenjenih 21 lesenih prenočitvenih hišk z vsem potrebnim udobjem, te bivalne enote bi bile ločene z zelenjem, vsaka enota posebej bi imela skupne prostore, v obstoječi gramoznici bi pripravili in opremili vse potrebno za priveze, vožnje s čolni, kopanje in doživljajske otočke. Razmišljajo tudi o tem, da bi ob sprehajalnih in kolesarskih poteh v okviru sonaravnega turizma poskrbeli za dodatno ponudbo, kot je adrenalinski park.
Ambiciozni projekt ima vsekakor pri sosedih Avstrijcih močno konkurenco, zraven pa je še nekaj težav, kot denimo, da je Apaška dolina predvsem zaradi intenzivnega kmetijstva znana po tem, da ima občasno oporečno pitno vodo, da so nekateri kulturni spomeniki, kot je na primer grad v Črncih, v razpadajočem stanju (tudi zaradi nedokončanega postopka denacionalizacije!). Med slabostmi omenjajo malo kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti, preskromno prepoznavnost regije ter relativno odmaknjenost od glavnih evropskih prometnih žil..., po drugi strani med potenciale strateškega pomena štejejo tako imenovani enajstmlinski kanal, ki je v fazi revitalizacije, med naravne danosti spada meddržavni most na reki Muri, stavijo na zanimivo kulinarično ponudbo z domačo obrtjo ter povezovanje s turističnimi kmetijami, sosednjimi regijami in turističnimi projekti. Med prednosti so snovalci „elitnega glamping turizma" v občini Apače uvrstili še bližino letališč v Gradcu in Mariboru, prevladujoči zdraviliški tip turizma in s tem povezano strukturo gostov, dejstvo, da domačini govorijo nemško in nižje cene storitev kot v Avstriji in še kaj bi se našlo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno "Glamping turizem" v Zgornjem Konjišču