Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Glamping turizem" v Zgornjem Konjišču

 

Velike ambicije apaške občine za razvoj turizma

Natura MistikaPoleg v kmetijstvu ter obrtništvu in drobnem podjetništvu, v občini Apače vidijo posebno priložnost v razvoju turizma. Za to imajo sicer veliko možnosti, a doslej na tem področju ni bilo narejeno veliko. Zato se je vodstvo občine Apače, z županom Francem Pižmohtom na čelu, v sodelovanju z zunanjimi dejavniki, še posebej aktiviralo pri razvoju turizma. Tako sta župan Franc Pižmoht in direktor partnerskega podjetja Lushna Peter Ličen, predstavila idejno zasnovo projekta, ki so ga poimenovali Natura mistika eco resort. Gre pravzaprav za tako imenovani glamping turizem, ki ga želijo razvijati na lokaciji sedanjega idiličnega turistično rekreacijskega centra v Zgornjem Konjišču, kjer so še neizkoriščene prostorske možnosti. Ideja in projekt sta odlična, a za naložbo sedaj iščejo vlagatelja, ki mora zagotoviti 1,2 milijona evrov.

Tako bi ponudba na lokaciji v Zgornjem Konjišču, kamor tudi danes pride daleč največ turistov v apaški občini, privabila več obiskovalcev, turistov in s tem možnosti razvoja, ter tudi koristi za vse zainteresirane. Tako torej tudi v občini Apače želijo v prihodnje več postoriti pri razvoju turizma in izkoristiti naravne danosti, predvsem na omenjeni lokaciji v Zg. Konjišču, kjer že stoji ribiški dom ob jezeru, urejen oče panonskih hrastov, urejena igrišča in številni ribniki ipd. Tam deluje tudi turistično informativni center, poskrbljeno je za gostinsko ponudbo, občina pa je tudi lastnik nekdanje stražnice. In kot je povedal župan Franc Pižmoht, idejno zasnovo projekta Natura mistika je pripravilo podjetje Lushna, ki je prepoznalo lokacijo v občini Apače kot primerno za razvijanje glamping turizma. Po besedah direktorja omenjenega podjetja Petra Ličena, idejna zasnova predvideva postavitev 21 bivalnih enot (imenujejo jih glamping vile) z 42 ležišči, v obliki lesenih šotorov z vso spremljajočo infrastrukturo za glamurozno kampiranje. Kot smo slišali na predstavitvi projekta bodo zdaj začeli pospešeno iskati investitorja, ki bi želel projekt izvesti. Zagotoviti bi moral 1,2 milijona evrov, destinacija bi bila za vstop na trg, po Ličnovih besedah pripravljena v enem letu, naložba pa naj bi se vlagatelju povrnila v štirih letih.
Zasnovani glamurozni turistični projekt pod skrivnostnim imenom Natura Mistika Eco Resort je kot sestavni del zgodbe o reki Muri in Naturi 2000 v pomurski regiji. Bivanje v lesenih hiškah v povezavi z naravo - tako kot je to urejeno na 220 kilometrov oddaljenem Bledu, je bistvo dolgoročnega projekta, sta prepričana župan Franc Pižmoht in direktor Peter Ličen. Glamurozni projekt, ki so ga zasnovali na širšem območju Zgornjega Konjišča, kjer je delno že urejen turistično-rekreacijski center, je po njihovih navedbah odlična poslovna priložnost za domačega ali tujega vlagatelja. „Smo v fazi intenzivnega nagovarjanja potencialnih vlagateljev, ker sem lokalpatriot, bi najraje, da bi bil to domači vlagatelj. V tem pogledu imam dober občutek, kaj konkretnejšega še ne morem povedati. Morda le to, da smo že bili na zvezi z banko SID, ki bi lahko projekt kreditirala, vendar o tem še ni nič dokončnega. Dobre prakse s tako atraktivno ponudbo v turizmu, kot jo imajo na Bledu in v tujini, so po lahko spodbuda za to, da bi se tudi domači investitorji pogumneje vključevali v take projekte. Celotna investicija v Zgornjem Konjišču z nakupom parcel, gradnjo celotne vasi z 21 lesenimi hiškami, skupaj s servisnimi objekti, opremo in inventarjem je ocenjena na 1,6 milijona evrov, v ceno je vključena tudi zunanja ureditev", pravi župan Pižmoht.
V družbi Lushna so izračunali, da bi se vložek v investicijo, ki jo apaški župan umešča tudi v načrtovani biosferni rezervat Mura-Drava-Donava, povrnil v približno štirih (dveh in pol do sedmih) letih, da bi bil prag rentabilnosti pri 70-odstotni zasedenosti dosežen najhitreje v štirih in pol mesecih in pri 30-odstotni zasedenosti najkasneje v 12 mesecih in da vsi kazalci kažejo na visoko upravičenost projekta pri vsaj minimalnem poslovanju celotnega kompleksa. V tem primeru predvidevajo 50 odstotkov lastnih sredstev in 50 odstotkov bančnega kredita za obdobje desetih let s šestodstotno obrestno mero. Župan Pižmoht napoveduje, da bo „verjetno treba v ta namen ustanoviti samostojno pravno osebo, kot je zavod ali nekaj podobnega, o tem se bomo odločali naknadno". Ob tem Pižmoht poudarja, da za ta velikopotezni projekt, dajejo v najem zemljišče za 0,12 evra za kvadratni meter. Tam bi postavili omenjenih 21 lesenih prenočitvenih hišk z vsem potrebnim udobjem, te bivalne enote bi bile ločene z zelenjem, vsaka enota posebej bi imela skupne prostore, v obstoječi gramoznici bi pripravili in opremili vse potrebno za priveze, vožnje s čolni, kopanje in doživljajske otočke. Razmišljajo tudi o tem, da bi ob sprehajalnih in kolesarskih poteh v okviru sonaravnega turizma poskrbeli za dodatno ponudbo, kot je adrenalinski park.
Ambiciozni projekt ima vsekakor pri sosedih Avstrijcih močno konkurenco, zraven pa je še nekaj težav, kot denimo, da je Apaška dolina predvsem zaradi intenzivnega kmetijstva znana po tem, da ima občasno oporečno pitno vodo, da so nekateri kulturni spomeniki, kot je na primer grad v Črncih, v razpadajočem stanju (tudi zaradi nedokončanega postopka denacionalizacije!). Med slabostmi omenjajo malo kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti, preskromno prepoznavnost regije ter relativno odmaknjenost od glavnih evropskih prometnih žil..., po drugi strani med potenciale strateškega pomena štejejo tako imenovani enajstmlinski kanal, ki je v fazi revitalizacije, med naravne danosti spada meddržavni most na reki Muri, stavijo na zanimivo kulinarično ponudbo z domačo obrtjo ter povezovanje s turističnimi kmetijami, sosednjimi regijami in turističnimi projekti. Med prednosti so snovalci „elitnega glamping turizma" v občini Apače uvrstili še bližino letališč v Gradcu in Mariboru, prevladujoči zdraviliški tip turizma in s tem povezano strukturo gostov, dejstvo, da domačini govorijo nemško in nižje cene storitev kot v Avstriji in še kaj bi se našlo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno "Glamping turizem" v Zgornjem Konjišču