Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Glamping turizem" v Zgornjem Konjišču

 

Velike ambicije apaške občine za razvoj turizma

Natura MistikaPoleg v kmetijstvu ter obrtništvu in drobnem podjetništvu, v občini Apače vidijo posebno priložnost v razvoju turizma. Za to imajo sicer veliko možnosti, a doslej na tem področju ni bilo narejeno veliko. Zato se je vodstvo občine Apače, z županom Francem Pižmohtom na čelu, v sodelovanju z zunanjimi dejavniki, še posebej aktiviralo pri razvoju turizma. Tako sta župan Franc Pižmoht in direktor partnerskega podjetja Lushna Peter Ličen, predstavila idejno zasnovo projekta, ki so ga poimenovali Natura mistika eco resort. Gre pravzaprav za tako imenovani glamping turizem, ki ga želijo razvijati na lokaciji sedanjega idiličnega turistično rekreacijskega centra v Zgornjem Konjišču, kjer so še neizkoriščene prostorske možnosti. Ideja in projekt sta odlična, a za naložbo sedaj iščejo vlagatelja, ki mora zagotoviti 1,2 milijona evrov.

Tako bi ponudba na lokaciji v Zgornjem Konjišču, kamor tudi danes pride daleč največ turistov v apaški občini, privabila več obiskovalcev, turistov in s tem možnosti razvoja, ter tudi koristi za vse zainteresirane. Tako torej tudi v občini Apače želijo v prihodnje več postoriti pri razvoju turizma in izkoristiti naravne danosti, predvsem na omenjeni lokaciji v Zg. Konjišču, kjer že stoji ribiški dom ob jezeru, urejen oče panonskih hrastov, urejena igrišča in številni ribniki ipd. Tam deluje tudi turistično informativni center, poskrbljeno je za gostinsko ponudbo, občina pa je tudi lastnik nekdanje stražnice. In kot je povedal župan Franc Pižmoht, idejno zasnovo projekta Natura mistika je pripravilo podjetje Lushna, ki je prepoznalo lokacijo v občini Apače kot primerno za razvijanje glamping turizma. Po besedah direktorja omenjenega podjetja Petra Ličena, idejna zasnova predvideva postavitev 21 bivalnih enot (imenujejo jih glamping vile) z 42 ležišči, v obliki lesenih šotorov z vso spremljajočo infrastrukturo za glamurozno kampiranje. Kot smo slišali na predstavitvi projekta bodo zdaj začeli pospešeno iskati investitorja, ki bi želel projekt izvesti. Zagotoviti bi moral 1,2 milijona evrov, destinacija bi bila za vstop na trg, po Ličnovih besedah pripravljena v enem letu, naložba pa naj bi se vlagatelju povrnila v štirih letih.
Zasnovani glamurozni turistični projekt pod skrivnostnim imenom Natura Mistika Eco Resort je kot sestavni del zgodbe o reki Muri in Naturi 2000 v pomurski regiji. Bivanje v lesenih hiškah v povezavi z naravo - tako kot je to urejeno na 220 kilometrov oddaljenem Bledu, je bistvo dolgoročnega projekta, sta prepričana župan Franc Pižmoht in direktor Peter Ličen. Glamurozni projekt, ki so ga zasnovali na širšem območju Zgornjega Konjišča, kjer je delno že urejen turistično-rekreacijski center, je po njihovih navedbah odlična poslovna priložnost za domačega ali tujega vlagatelja. „Smo v fazi intenzivnega nagovarjanja potencialnih vlagateljev, ker sem lokalpatriot, bi najraje, da bi bil to domači vlagatelj. V tem pogledu imam dober občutek, kaj konkretnejšega še ne morem povedati. Morda le to, da smo že bili na zvezi z banko SID, ki bi lahko projekt kreditirala, vendar o tem še ni nič dokončnega. Dobre prakse s tako atraktivno ponudbo v turizmu, kot jo imajo na Bledu in v tujini, so po lahko spodbuda za to, da bi se tudi domači investitorji pogumneje vključevali v take projekte. Celotna investicija v Zgornjem Konjišču z nakupom parcel, gradnjo celotne vasi z 21 lesenimi hiškami, skupaj s servisnimi objekti, opremo in inventarjem je ocenjena na 1,6 milijona evrov, v ceno je vključena tudi zunanja ureditev", pravi župan Pižmoht.
V družbi Lushna so izračunali, da bi se vložek v investicijo, ki jo apaški župan umešča tudi v načrtovani biosferni rezervat Mura-Drava-Donava, povrnil v približno štirih (dveh in pol do sedmih) letih, da bi bil prag rentabilnosti pri 70-odstotni zasedenosti dosežen najhitreje v štirih in pol mesecih in pri 30-odstotni zasedenosti najkasneje v 12 mesecih in da vsi kazalci kažejo na visoko upravičenost projekta pri vsaj minimalnem poslovanju celotnega kompleksa. V tem primeru predvidevajo 50 odstotkov lastnih sredstev in 50 odstotkov bančnega kredita za obdobje desetih let s šestodstotno obrestno mero. Župan Pižmoht napoveduje, da bo „verjetno treba v ta namen ustanoviti samostojno pravno osebo, kot je zavod ali nekaj podobnega, o tem se bomo odločali naknadno". Ob tem Pižmoht poudarja, da za ta velikopotezni projekt, dajejo v najem zemljišče za 0,12 evra za kvadratni meter. Tam bi postavili omenjenih 21 lesenih prenočitvenih hišk z vsem potrebnim udobjem, te bivalne enote bi bile ločene z zelenjem, vsaka enota posebej bi imela skupne prostore, v obstoječi gramoznici bi pripravili in opremili vse potrebno za priveze, vožnje s čolni, kopanje in doživljajske otočke. Razmišljajo tudi o tem, da bi ob sprehajalnih in kolesarskih poteh v okviru sonaravnega turizma poskrbeli za dodatno ponudbo, kot je adrenalinski park.
Ambiciozni projekt ima vsekakor pri sosedih Avstrijcih močno konkurenco, zraven pa je še nekaj težav, kot denimo, da je Apaška dolina predvsem zaradi intenzivnega kmetijstva znana po tem, da ima občasno oporečno pitno vodo, da so nekateri kulturni spomeniki, kot je na primer grad v Črncih, v razpadajočem stanju (tudi zaradi nedokončanega postopka denacionalizacije!). Med slabostmi omenjajo malo kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti, preskromno prepoznavnost regije ter relativno odmaknjenost od glavnih evropskih prometnih žil..., po drugi strani med potenciale strateškega pomena štejejo tako imenovani enajstmlinski kanal, ki je v fazi revitalizacije, med naravne danosti spada meddržavni most na reki Muri, stavijo na zanimivo kulinarično ponudbo z domačo obrtjo ter povezovanje s turističnimi kmetijami, sosednjimi regijami in turističnimi projekti. Med prednosti so snovalci „elitnega glamping turizma" v občini Apače uvrstili še bližino letališč v Gradcu in Mariboru, prevladujoči zdraviliški tip turizma in s tem povezano strukturo gostov, dejstvo, da domačini govorijo nemško in nižje cene storitev kot v Avstriji in še kaj bi se našlo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno "Glamping turizem" v Zgornjem Konjišču