Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Glamping turizem" v Zgornjem Konjišču

 

Velike ambicije apaške občine za razvoj turizma

Natura MistikaPoleg v kmetijstvu ter obrtništvu in drobnem podjetništvu, v občini Apače vidijo posebno priložnost v razvoju turizma. Za to imajo sicer veliko možnosti, a doslej na tem področju ni bilo narejeno veliko. Zato se je vodstvo občine Apače, z županom Francem Pižmohtom na čelu, v sodelovanju z zunanjimi dejavniki, še posebej aktiviralo pri razvoju turizma. Tako sta župan Franc Pižmoht in direktor partnerskega podjetja Lushna Peter Ličen, predstavila idejno zasnovo projekta, ki so ga poimenovali Natura mistika eco resort. Gre pravzaprav za tako imenovani glamping turizem, ki ga želijo razvijati na lokaciji sedanjega idiličnega turistično rekreacijskega centra v Zgornjem Konjišču, kjer so še neizkoriščene prostorske možnosti. Ideja in projekt sta odlična, a za naložbo sedaj iščejo vlagatelja, ki mora zagotoviti 1,2 milijona evrov.

Tako bi ponudba na lokaciji v Zgornjem Konjišču, kamor tudi danes pride daleč največ turistov v apaški občini, privabila več obiskovalcev, turistov in s tem možnosti razvoja, ter tudi koristi za vse zainteresirane. Tako torej tudi v občini Apače želijo v prihodnje več postoriti pri razvoju turizma in izkoristiti naravne danosti, predvsem na omenjeni lokaciji v Zg. Konjišču, kjer že stoji ribiški dom ob jezeru, urejen oče panonskih hrastov, urejena igrišča in številni ribniki ipd. Tam deluje tudi turistično informativni center, poskrbljeno je za gostinsko ponudbo, občina pa je tudi lastnik nekdanje stražnice. In kot je povedal župan Franc Pižmoht, idejno zasnovo projekta Natura mistika je pripravilo podjetje Lushna, ki je prepoznalo lokacijo v občini Apače kot primerno za razvijanje glamping turizma. Po besedah direktorja omenjenega podjetja Petra Ličena, idejna zasnova predvideva postavitev 21 bivalnih enot (imenujejo jih glamping vile) z 42 ležišči, v obliki lesenih šotorov z vso spremljajočo infrastrukturo za glamurozno kampiranje. Kot smo slišali na predstavitvi projekta bodo zdaj začeli pospešeno iskati investitorja, ki bi želel projekt izvesti. Zagotoviti bi moral 1,2 milijona evrov, destinacija bi bila za vstop na trg, po Ličnovih besedah pripravljena v enem letu, naložba pa naj bi se vlagatelju povrnila v štirih letih.
Zasnovani glamurozni turistični projekt pod skrivnostnim imenom Natura Mistika Eco Resort je kot sestavni del zgodbe o reki Muri in Naturi 2000 v pomurski regiji. Bivanje v lesenih hiškah v povezavi z naravo - tako kot je to urejeno na 220 kilometrov oddaljenem Bledu, je bistvo dolgoročnega projekta, sta prepričana župan Franc Pižmoht in direktor Peter Ličen. Glamurozni projekt, ki so ga zasnovali na širšem območju Zgornjega Konjišča, kjer je delno že urejen turistično-rekreacijski center, je po njihovih navedbah odlična poslovna priložnost za domačega ali tujega vlagatelja. „Smo v fazi intenzivnega nagovarjanja potencialnih vlagateljev, ker sem lokalpatriot, bi najraje, da bi bil to domači vlagatelj. V tem pogledu imam dober občutek, kaj konkretnejšega še ne morem povedati. Morda le to, da smo že bili na zvezi z banko SID, ki bi lahko projekt kreditirala, vendar o tem še ni nič dokončnega. Dobre prakse s tako atraktivno ponudbo v turizmu, kot jo imajo na Bledu in v tujini, so po lahko spodbuda za to, da bi se tudi domači investitorji pogumneje vključevali v take projekte. Celotna investicija v Zgornjem Konjišču z nakupom parcel, gradnjo celotne vasi z 21 lesenimi hiškami, skupaj s servisnimi objekti, opremo in inventarjem je ocenjena na 1,6 milijona evrov, v ceno je vključena tudi zunanja ureditev", pravi župan Pižmoht.
V družbi Lushna so izračunali, da bi se vložek v investicijo, ki jo apaški župan umešča tudi v načrtovani biosferni rezervat Mura-Drava-Donava, povrnil v približno štirih (dveh in pol do sedmih) letih, da bi bil prag rentabilnosti pri 70-odstotni zasedenosti dosežen najhitreje v štirih in pol mesecih in pri 30-odstotni zasedenosti najkasneje v 12 mesecih in da vsi kazalci kažejo na visoko upravičenost projekta pri vsaj minimalnem poslovanju celotnega kompleksa. V tem primeru predvidevajo 50 odstotkov lastnih sredstev in 50 odstotkov bančnega kredita za obdobje desetih let s šestodstotno obrestno mero. Župan Pižmoht napoveduje, da bo „verjetno treba v ta namen ustanoviti samostojno pravno osebo, kot je zavod ali nekaj podobnega, o tem se bomo odločali naknadno". Ob tem Pižmoht poudarja, da za ta velikopotezni projekt, dajejo v najem zemljišče za 0,12 evra za kvadratni meter. Tam bi postavili omenjenih 21 lesenih prenočitvenih hišk z vsem potrebnim udobjem, te bivalne enote bi bile ločene z zelenjem, vsaka enota posebej bi imela skupne prostore, v obstoječi gramoznici bi pripravili in opremili vse potrebno za priveze, vožnje s čolni, kopanje in doživljajske otočke. Razmišljajo tudi o tem, da bi ob sprehajalnih in kolesarskih poteh v okviru sonaravnega turizma poskrbeli za dodatno ponudbo, kot je adrenalinski park.
Ambiciozni projekt ima vsekakor pri sosedih Avstrijcih močno konkurenco, zraven pa je še nekaj težav, kot denimo, da je Apaška dolina predvsem zaradi intenzivnega kmetijstva znana po tem, da ima občasno oporečno pitno vodo, da so nekateri kulturni spomeniki, kot je na primer grad v Črncih, v razpadajočem stanju (tudi zaradi nedokončanega postopka denacionalizacije!). Med slabostmi omenjajo malo kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti, preskromno prepoznavnost regije ter relativno odmaknjenost od glavnih evropskih prometnih žil..., po drugi strani med potenciale strateškega pomena štejejo tako imenovani enajstmlinski kanal, ki je v fazi revitalizacije, med naravne danosti spada meddržavni most na reki Muri, stavijo na zanimivo kulinarično ponudbo z domačo obrtjo ter povezovanje s turističnimi kmetijami, sosednjimi regijami in turističnimi projekti. Med prednosti so snovalci „elitnega glamping turizma" v občini Apače uvrstili še bližino letališč v Gradcu in Mariboru, prevladujoči zdraviliški tip turizma in s tem povezano strukturo gostov, dejstvo, da domačini govorijo nemško in nižje cene storitev kot v Avstriji in še kaj bi se našlo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno "Glamping turizem" v Zgornjem Konjišču