Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Glamping turizem" v Zgornjem Konjišču

 

Velike ambicije apaške občine za razvoj turizma

Natura MistikaPoleg v kmetijstvu ter obrtništvu in drobnem podjetništvu, v občini Apače vidijo posebno priložnost v razvoju turizma. Za to imajo sicer veliko možnosti, a doslej na tem področju ni bilo narejeno veliko. Zato se je vodstvo občine Apače, z županom Francem Pižmohtom na čelu, v sodelovanju z zunanjimi dejavniki, še posebej aktiviralo pri razvoju turizma. Tako sta župan Franc Pižmoht in direktor partnerskega podjetja Lushna Peter Ličen, predstavila idejno zasnovo projekta, ki so ga poimenovali Natura mistika eco resort. Gre pravzaprav za tako imenovani glamping turizem, ki ga želijo razvijati na lokaciji sedanjega idiličnega turistično rekreacijskega centra v Zgornjem Konjišču, kjer so še neizkoriščene prostorske možnosti. Ideja in projekt sta odlična, a za naložbo sedaj iščejo vlagatelja, ki mora zagotoviti 1,2 milijona evrov.

Tako bi ponudba na lokaciji v Zgornjem Konjišču, kamor tudi danes pride daleč največ turistov v apaški občini, privabila več obiskovalcev, turistov in s tem možnosti razvoja, ter tudi koristi za vse zainteresirane. Tako torej tudi v občini Apače želijo v prihodnje več postoriti pri razvoju turizma in izkoristiti naravne danosti, predvsem na omenjeni lokaciji v Zg. Konjišču, kjer že stoji ribiški dom ob jezeru, urejen oče panonskih hrastov, urejena igrišča in številni ribniki ipd. Tam deluje tudi turistično informativni center, poskrbljeno je za gostinsko ponudbo, občina pa je tudi lastnik nekdanje stražnice. In kot je povedal župan Franc Pižmoht, idejno zasnovo projekta Natura mistika je pripravilo podjetje Lushna, ki je prepoznalo lokacijo v občini Apače kot primerno za razvijanje glamping turizma. Po besedah direktorja omenjenega podjetja Petra Ličena, idejna zasnova predvideva postavitev 21 bivalnih enot (imenujejo jih glamping vile) z 42 ležišči, v obliki lesenih šotorov z vso spremljajočo infrastrukturo za glamurozno kampiranje. Kot smo slišali na predstavitvi projekta bodo zdaj začeli pospešeno iskati investitorja, ki bi želel projekt izvesti. Zagotoviti bi moral 1,2 milijona evrov, destinacija bi bila za vstop na trg, po Ličnovih besedah pripravljena v enem letu, naložba pa naj bi se vlagatelju povrnila v štirih letih.
Zasnovani glamurozni turistični projekt pod skrivnostnim imenom Natura Mistika Eco Resort je kot sestavni del zgodbe o reki Muri in Naturi 2000 v pomurski regiji. Bivanje v lesenih hiškah v povezavi z naravo - tako kot je to urejeno na 220 kilometrov oddaljenem Bledu, je bistvo dolgoročnega projekta, sta prepričana župan Franc Pižmoht in direktor Peter Ličen. Glamurozni projekt, ki so ga zasnovali na širšem območju Zgornjega Konjišča, kjer je delno že urejen turistično-rekreacijski center, je po njihovih navedbah odlična poslovna priložnost za domačega ali tujega vlagatelja. „Smo v fazi intenzivnega nagovarjanja potencialnih vlagateljev, ker sem lokalpatriot, bi najraje, da bi bil to domači vlagatelj. V tem pogledu imam dober občutek, kaj konkretnejšega še ne morem povedati. Morda le to, da smo že bili na zvezi z banko SID, ki bi lahko projekt kreditirala, vendar o tem še ni nič dokončnega. Dobre prakse s tako atraktivno ponudbo v turizmu, kot jo imajo na Bledu in v tujini, so po lahko spodbuda za to, da bi se tudi domači investitorji pogumneje vključevali v take projekte. Celotna investicija v Zgornjem Konjišču z nakupom parcel, gradnjo celotne vasi z 21 lesenimi hiškami, skupaj s servisnimi objekti, opremo in inventarjem je ocenjena na 1,6 milijona evrov, v ceno je vključena tudi zunanja ureditev", pravi župan Pižmoht.
V družbi Lushna so izračunali, da bi se vložek v investicijo, ki jo apaški župan umešča tudi v načrtovani biosferni rezervat Mura-Drava-Donava, povrnil v približno štirih (dveh in pol do sedmih) letih, da bi bil prag rentabilnosti pri 70-odstotni zasedenosti dosežen najhitreje v štirih in pol mesecih in pri 30-odstotni zasedenosti najkasneje v 12 mesecih in da vsi kazalci kažejo na visoko upravičenost projekta pri vsaj minimalnem poslovanju celotnega kompleksa. V tem primeru predvidevajo 50 odstotkov lastnih sredstev in 50 odstotkov bančnega kredita za obdobje desetih let s šestodstotno obrestno mero. Župan Pižmoht napoveduje, da bo „verjetno treba v ta namen ustanoviti samostojno pravno osebo, kot je zavod ali nekaj podobnega, o tem se bomo odločali naknadno". Ob tem Pižmoht poudarja, da za ta velikopotezni projekt, dajejo v najem zemljišče za 0,12 evra za kvadratni meter. Tam bi postavili omenjenih 21 lesenih prenočitvenih hišk z vsem potrebnim udobjem, te bivalne enote bi bile ločene z zelenjem, vsaka enota posebej bi imela skupne prostore, v obstoječi gramoznici bi pripravili in opremili vse potrebno za priveze, vožnje s čolni, kopanje in doživljajske otočke. Razmišljajo tudi o tem, da bi ob sprehajalnih in kolesarskih poteh v okviru sonaravnega turizma poskrbeli za dodatno ponudbo, kot je adrenalinski park.
Ambiciozni projekt ima vsekakor pri sosedih Avstrijcih močno konkurenco, zraven pa je še nekaj težav, kot denimo, da je Apaška dolina predvsem zaradi intenzivnega kmetijstva znana po tem, da ima občasno oporečno pitno vodo, da so nekateri kulturni spomeniki, kot je na primer grad v Črncih, v razpadajočem stanju (tudi zaradi nedokončanega postopka denacionalizacije!). Med slabostmi omenjajo malo kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti, preskromno prepoznavnost regije ter relativno odmaknjenost od glavnih evropskih prometnih žil..., po drugi strani med potenciale strateškega pomena štejejo tako imenovani enajstmlinski kanal, ki je v fazi revitalizacije, med naravne danosti spada meddržavni most na reki Muri, stavijo na zanimivo kulinarično ponudbo z domačo obrtjo ter povezovanje s turističnimi kmetijami, sosednjimi regijami in turističnimi projekti. Med prednosti so snovalci „elitnega glamping turizma" v občini Apače uvrstili še bližino letališč v Gradcu in Mariboru, prevladujoči zdraviliški tip turizma in s tem povezano strukturo gostov, dejstvo, da domačini govorijo nemško in nižje cene storitev kot v Avstriji in še kaj bi se našlo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno "Glamping turizem" v Zgornjem Konjišču