Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonski stadion ponos mesta, občine in regije

 

Odprt je Stadion Gornja Radgona na TŠC Trate

Stadion Gornja RadgonaČeprav minula leta z gospodarsko krizo, recesijo in socialno stisko, niso bila prijazna za naložbe, so v občini Gornja Radgona vlagali tudi v športne objekte. Zavedajo se namreč, da je mladim potrebno priskrbeti kar se da dobre pogoje za zdrav razvoj, in mladi (pravzaprav vsi) Radgončani imajo na TŠC Trate za to veliko možnosti, saj je na slabih desetih hektarjih površin veliko športnih terenov in drugih objektov, praktično za vse športe. Največji problem so doslej bile ustrezne slačilnice in tudi sploh klubski prostori nogometašev, sedaj pa temu ni več tako. Ob osrednjem nogometnem igrišču, na južni strani kompleksa so namreč, že ob lanskem občinskem prazniku, namenu začasno predali nov objekt z imenom Stadion Gornja Radgona, v katerem so športniki, ki se ukvarjajo z aktivnostmi na 9,6 hektarji površin Turistično športnega centra (TŠC) Trate dobili lepe slačilnice, tuše, garderobne in druge potrebne prostore, ter tudi gostinski lokal.

Celotna vrednost gradnje novega objekta s 301 sedežem na tribuni, kjer še manjka streha, ki jo nameravajo prav tako v kratkem zgraditi, je 712.294,81 evrov, od tega je 699.979,59 evrov sredstev Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, občina pa je prispevala 12.315,22 evrov. Objekt, ki je gotovo v ponos, ne le skoraj 200 radgonskim nogometašem temveč mestu in občini Gornja Radgona ter celotni pomurski regiji, ima urejena parkirišča in urejeno okolico, prav tako pa želijo na novo urediti atletsko stezo. Tako bo TŠC Trate tudi del širše turistične ponudbe Gornja Radgone, saj je v neposredni bližini reke Mure in Lisjakove struge. V Radgoni se samo z velikim nogometom ukvarja 170 registriranih igralcev in igralk, zraven pa je še vsaj 30 trenerjev in tehničnega osebja, ob popoldnevih in ob koncu tedna pa so zasedena tudi druga igrišča, na primer za tenis, košarko, skate, odbojko, mali nogomet.., saj jih redno obiskuje in koristi čez 250 športnikov in rekreativcev. Ob tem je zraven tudi otroško igrišče, na katerem se vsak popoldan igra več deset najmlajših, skupaj s svojimi starši.
In sedaj, tik pred zaključkom šolskega leta, so na posebni slovesnosti, pred več kot tisoč obiskovalci in številnimi gosti, namenu tudi uradno predali urejeni objekt Stadiona Radgona, ki čaka samo še na streho nad tribuno. Dogajanje so popestrili tudi nogometaši večkratnih državnih prvakov NK Maribor, enako veterani NK Mura, eni in drugi pa so odigrali prijateljski tekmi z domačini. Predstavili so se tudi vsi nogometaši in nogometašice iz enajstih selekcij, ter njihovi trenerji in tehnični vodje. Na prireditvi, katero je vodil Samo Tuš, sta prisotne, poleg predsednika ŠNK Radgona Bojana Erliha, pozdravila tudi radgonski župan Stanislav Rojko ter predsednik MNZ Murska Sobota Danilo Kacijan, ki je domačim nogometašem predal simbolično darilo. Oba sta izrazila zadovoljstvo nad veliko pridobitvijo za celotno radgonsko občino in pomurski nogomet. Rojko je tudi obljubil, da se z ureditvijo nogometnega stadiona v radgonski občini ne bo končalo vlaganje v šport in rekreacijo, predvsem v objekte za ljudi brez katerih ni pravilnega razvoja človeka. Skrb za mlade ljudi iz cele občine pa je po njegovem prepričanju vedno v ospredju.
Kot je ob svečani otvoritvi objekta povedal Bojan Erlih, mu je v veliko čast in osebno zadovoljstvo, hkrati pa je ponosen, da lahko kot predsednik ŠNK Radgona spregovori ob svečanem odprtju novega športnega objekta na TŠC Trate v Gornji Radgoni. „Nikakor ni stereotip, temveč iskrena misel in občutenje, da se končno le uresničujejo sanje generacij športnikov mesta in občine Gornja Radgona, ter še posebej nogometašev vseh generacij nekoč NK Radgona, sedaj ŠNK Radgona. Predvsem radgonski športniki, ki smo z dušo in telesom vgrajeni v športne aktivnosti v različne športne dejavnosti raznoterih športnih panog na tem območju, predobro vemo, kako pomemben element za vadbo in nastopanje je ob dobri organiziranosti in finančni stabilnosti, ustrezna športna infrastruktura. Danes mlademu in ambicioznemu človeku, ki se odloča o svojem bodočem življenju, ni dovolj le dobra služba in delovno mesto, temveč vedno bolj v ospredje prihajajo potrebe, če že ne zahteve, po dejanskih možnostih osebnostnega razvoja tudi preko udejstvovanja na področjih kulture, športa...", je dejal Erlih, ki je prepričan, da se mlad človek, po koncu šolanja ne bo vrnil v te kraje, v kolikor ne bo videl možnosti, ne le dobre zaposlitve, temveč tudi osebnostnega razvoja, tako sebe, kakor tudi svoje bodoče družine, preko možnosti delovanja na različnih področjih med katere je vsekakor šteti prav šport in rekreacijo.
Predsednik ŠNK Radgona je potožil, kako nogometaši in drugi športniki ter športno aktivni občani, vedo v kakšnih prostorih in nemogočih razmerah je v zadnjih dveh desetletjih potekalo delo in aktivnosti ŠNK Radgona z mladimi, v pogojih, že povsem dotrajane, življenjsko nevarne infrastrukture – starih slačilnic. „Seveda je, nas športnike, nekoč prevevalo zadovoljstvo, da so ob speedwayu že nekoč tudi drugi športi dobili domovanje na današnjem TŠC Trate, tedaj poimenovanem Stadion bratstva in enotnosti. Kako pomembna je bila že tedanja usmeritev vodilnih občinskih oblastnikov in športnih delavcev k izgradnji nove športne infrastrukture je lepo videti v zadnjih letih, ko ta športni kompleks dobiva zmeraj bolj kakovostno, raznovrstno, ljudem prijazno športno podobo. Posledica omenjenega dejstva je zagotovo zmeraj večja vsakodnevna prisotnost športnikov in rekreativcev od najmlajših do najstarejših ter dejanska funkcionalna uporaba športnih površin. Torej se ne spreminja in izboljšuje le izgled in podoba športnega objekta kot celote, temveč objekt in športne površine vedno bolj polnijo kakovostne vsebine", je nadaljeval Bojan Erlih.
V zgodovini tega TRC Trate igra pomembno vlogo NK Radgona. Zaradi nenehnih težav z lastninsko pravnimi razmerji, se je nogomet igral v Gornji Radgoni skozi zgodovino na različnih nogometnih igriščih na različnih lokacijah v mestu. Lahko bi rekli, da je bil nogomet in z njim NK oz. ŠNK Radgona v nenehnem iskanju trajne lokacije. „Upam si trditi, da si je na sedanji lokaciji končno našel trajno rešitev, kjer bo lahko deloval in iskal novih poti za svoj razvoj in napredovanje. V 70. letni zgodovini NK Radgona seveda ni težko ugotoviti, da je sedanja lokacija najdlje trajajoča. Čeprav tudi na tej lokaciji ni šlo brez reševanja lastninsko pravne problematike. Nov športni, še zlasti nogometni objekt, poimenovan »Stadion Gornja Radgona« se je uresničeval v okviru projekta »Izgradnja TŠC Trate«, ki je bil pravno veljavno utemeljen v občinskih temeljnih razvojnih programih. Šele z odločitvijo občinskega sveta Občine Gornja Radgona je bilo moč sanje mnogih generacij radgonskega športa, še posebej nogometa, usmeriti k realnim ciljem. Seveda ni šlo brez težav, kajti razvoj športne infrastrukture je mnogim manj pomembna potreba v družbenem razvoju občine. So rekli, pravijo in bodo rekli, da čas ni primeren za vlaganja v športno infrastrukturo, morda bo kdo pritrdil tej miselnosti, toda kdaj pa je čas sploh primeren, se je potrebno zmeraj vprašati? Mladi namreč medtem nezadržno odhajajo v družbeno bolj razvita okolja in se sprašujemo zakaj? Ni neizmerno bogastvo, katerega predstavlja 170 mladih iz območja celotne občine, vključenih v aktivno vadbo in nastopanje za ŠNK Radgona, vredno vse pozornosti, vlaganj in naložb. Če ponazorim, da strokovno delo vadbe poteka v 11 selekcijah, ki jih vodi 14 strokovno izobraženih in usposobljenih trenerjev z veljavno pridobljenimi licencami in certifikati, tudi najvišjega ranga, ki so jih pridobili preko obveznih izobraževanj in strokovnih usposabljanj pri NZS", je nadaljeval Erlih.
Dodal je, kako se v klubu zavedajo svojega družbenega poslanstva, zato vlagajo velike napore, sile in sredstva v strokovno delo ter hkrati tudi v organiziranost in ekonomsko poslovanje kluba. „Pri tem želim poudariti, da ni naš primarni cilj, izobraziti in usposobiti mladega človeka v dobrega nogometaša, temveč najprej mlade pritegniti in jim privzgojiti miselnost, da del svojega prostega časa namenijo ukvarjanju s športno rekreativnimi dejavnostmi na tem športnem kompleksu, če pa bodo s svojimi talentom, telesnimi sposobnostmi, ambicioznostjo in delom postali igralci, nogometaši, še toliko bolje", je med drugim dejal Erlih, ki se je javno zahvalil vsem ki so kakorkoli pomagali pri ureditvi njihove nove pridobitve.
„Dovolite mi, da se ob svečanem odprtju novega športnega objekta, poimenovanega »Stadion Gornja Radgona«, iskreno zahvalim: Antonu Kampušu, bivšemu županu občine Gornja Radgona, brez katerega (z vsem dolžnim spoštovanjem do članov in članic občinskega sveta v prejšnjem sklicu), ne verjamem, da bi stali pred tem objektom, kajti z njegovo odkrito naklonjenostjo in podporo investiciji v nov športni objekt, je; če se smem izraziti bolj slikovito, barka dobila energijo vetra v svoja jadra; Vladu Mauku, uslužbencu občinske uprave, ki je bil nekakšen motor investicije v občinski upravi in hkrati izjemno pomembna čvrsta vez med občino in ŠNK Radgona ter sprejemnik in prenašalec zunanjih idej, tako v fazi načrtovanja, kakor tudi v fazi izgradnje objekta; Vinku Rousu, častnemu občanu in bivšemu podžupanu občine, Draganu Kujundžiču, bivšemu direktorju občinske uprave; dr. Tatjani Fulder, bivši direktorici PORA oz. sedanji direktorici občinske uprave; Andreju Subašiču, svetovalcu iz občinske uprave; članicam in članom občinskega sveta prejšnjega sklica, ki so na koncu zmogli dovolj modrosti in podprli projekt; Milku Štelcerju, sekretarju ŠNK Radgona, ki je v času gradnje objekta praktično 24 ur na dan s filigransko natančnostjo bdel nad kakovostjo izvršenih del na objektu; Željku Gaševiču, idejnemu in izvedbenemu tvorcu ureditve okolice objekta; igralcem članske selekcije ŠNK Radgona s trenerjem na čelu, ki so predstavljali glavno fizično silo ureditve okolice objekta; Milanu Kozarju, ki je kljub »rosnim letom«, z ramo ob rami, z igralci članske selekcije, ves čas sodeloval pri urejanju okolice objekta; Andreju Šajnoviču, nekdanjemu nogometašu NK Radgona, ki je s povabilom za ogled podobnega objekta, katerega oče in tvorec je, sprožil tleči plaz, katerega praktično ni bilo moč več zaustaviti; trenerjem in tehničnemu osebju ŠNK Radgona, ki so se vsak na svoj način trudili in soprispevali temu, da se lahko danes skupaj veselimo pridobitve novega športnega objekta; družbi Progrin d.o.o., ki je nadzirala in večkrat tudi svetovala; izvajalski družbi Knupež d.o.o.; projektantski družbi Projekt Invest d.o.o.; Tamari Vogrin, Ernestu Merklinu, Simoni Pelcl in še mnogim neimenovanim, ki so vsak na svoj način dodajali kamenčke v končni mozaik objekta", je dodal predsednik ŠNK Radgona Bojan Erlih.
Glede zagotavljanja ustreznih pogojev za vadbo in nastopanje mladih igralcev ter poslovanje kluba, je Erlih poudaril širše znano dejstvo, da je v občini Gornja Radgona precejšnje število sorazmerno dobro delujoči gospodarskih subjektov, toda ugotavljajo, da so imele gospodarska in finančna kriza ter recesija izjemno negativen vpliv na odločitve lastnikov, kakor tudi direktorjev oz. managerjev podjetij za namenitev dela ustvarjenega finančnega produkta potrebam sofinanciranja nogometne dejavnosti, ki jo izvajajo v okviru ŠNK Radgona. Kljub finančno pazljivemu obvladovanja stroškov, je po mnenju Erliha vedno težje pridobiti dovolj finančnih sredstev za kritje stroškov za stabilno poslovanje nogometnega kluba in delovanje nogometne dejavnosti. „Velika želja vodstvene ekipe ŠNK Radgona z menoj na čelu je, da se z dvigom gospodarske rasti, povečajo tudi usmeritve in odločitve lastnikov in/ali managerjev podjetij, ki delujejo na tem območju, za finančno izdatnejšo podporo ŠNK Radgona. S čemer bi omogočili, da se z novim športnim objektom izboljša in s tem stabilizira tudi ekonomsko in finančno poslovanje kluba. Hkrati ob odprtju tega objekta pa se moramo zavedati, da je zaradi sprejetega in uresničenega žal skrčenega projekta izgradnje objekta že danes, v izogib prehitrega propadanja zunanjega dela objekta – tribune s sedišči, nujno opozoriti na obvezno iskanje rešitev in možnih finančnih virov za namen dograditve strehe oz. pokritja objekta. Kajti z vidika gospodarske skrbnosti, bo potrebno objekt skrbno vzdrževati ter ga ohranjati z namenom čim daljše življenjske uporabe. Zato bo nujno zagotoviti sredstva, da se objekt strešno pokrije in s tem tudi zaščiti pred neposrednimi vplivi vremena. Tudi z vidika gospodarnosti in racionalnosti, bi čimprejšnja investicija stroškovno posledično pomenila izjemno znižanje stroškov vzdrževanja".
Erlih je še dodal: „Ob koncu se moram v imenu ŠNK Radgona še enkrat zahvaliti družbeni skupnosti za pridobitev in odprtje športnega objekta, se s ponosom veseliti in tudi obljubiti, da bomo v ŠNK Radgona z energijo, vloženim trudom, zavzetim in kakovostnim organizacijskim ter strokovnim delom, kakor tudi vzgledom znali in zmogli pokazati in dokazati, da je ŠNK Radgona na pragu 70. letnice obstoja, športno društvo oz. klub z dolgoletno tradicijo, ki mu gre zaupati odgovornost do usposabljanja in vzgoje novih generacij radgonskih športnikov v bistveno spremenjenih novih infrastrukturnih pogojih še v prihodnjih letih in desetletjih ter zaupati odgovornost do upravljanja z novim športnim objektom".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radgonski stadion ponos mesta, občine in regije