Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Srečali so se mladi s posebnimi potrebami

 

Smeh, pozitivna energija in mešanica jezikov na mednarodni mladinski izmenjavi v Radencih

FokusV organizaciji društva Center za pomoč mladim (CPM Ljubljana, CPM Maribor), je v Dijaškem domu SŠGT Radenci ter širše v tem turistično-zdraviliškem in kmetijskem kraju, potekalo desetdnevno srečanje mladostnikov s posebnimi potrebami iz Srbije, Makedonije in Slovenije.

In prav prijetno je bilo v teh dneh v deželi treh srčkov. Zunaj je trda tema, a v veliki sobi v še večji hiši, ki spominja na hotel, je kljub pozni uri živahno. Smeh, pozitivna energija in mešanica jezikov - srbščina, slovenščina, makedonščina, angleščina. Mladi imajo dovolj energije, da vztrajajo pozno v noč. Vsak trenutek je treba izkoristiti, saj bo vse prehitro minilo. Nekateri so zatopljeni v pogovor, drugi igrajo Jungle speed (igro s kartami, kjer se je treba boriti za totem na sredini, če imata dve osebi enako karto). Vzdušje je sproščeno in brezskrbno. Kdo sploh so ti mladi in kaj počnejo?

Pomembnost izmenjave

Izmenjava »Fokus! Usmeri žarke« je potekala v Dijaškem domu v Radencih. Mesto je sedaj odeto v pisane jesenske barve. Izmenjavo, ki je financirana s programa Mladi v akciji, in je podprt s strani Evropske komisije, je organiziralo Društvo Center za pomoč mladim v sodelovanju s srbskim Medijsko-izobraževalnim centrom in makedonsko organizacijo za izboljšanje kvalitete mladih s posebnimi potrebami in njihovih družin Poroka Nova.

„Mednarodne mladinske izmenjave so pomembne, saj mladim, ki drugače ne bi imeli možnosti omogočijo mobilnost. Mladi tako spoznajo druge mlade iz različnih držav in ugotovijo, da smo vsi različni, a si hkrati zelo podobni. Zato je na mladinskih izmenjavah zelo pomemben prosti čas, ki je namenjen druženju, tkanju prijateljstev in medvrstniškemu učenju“,

pravi o pomenu mednarodnih mladinskih izmenjav, Nataša Hauzer, vodja slovenske skupine na izmenjavi v Radencih, kjer je na izmenjavi mladih s posebnimi potrebami sodelovalo 47 mladih in vodij iz treh omenjenih držav.

Tako makedonski, slovenski kot srbski mladi večinoma prihajajo iz socialno ogroženih družin, polovica od njih sodi v skupino mladih s posebnimi potrebami. Martina Pliberšek, slovenska udeleženka je o prvem srečanju z osebami s posebnimi potrebami povedala: „Prijetno mi je v njihovi družbi, rada se pogovarjam z njimi, všeč mi je njihova odkritost. Enostavno človek jih mora imeti rad“. Mladi so z medsebojnim druženjem spoznali drugačne načine življenja, si aktivno pomagali pri vsakdanjih opravilih in ovirah, se znebili predsodkov in stereotipov. Marko Kosijer, srbski udeleženec je svoje misli o izmenjavi strnil takole: „Ta izmenjava mi je tako všeč, da bi jo kar podaljšal na dva meseca“, makedonski udeleženki Irini Martinoski pa je všeč različnost ljudi na izmenjavi. Ta različnost jih po njenem mnenju „bogati in ne razdvaja“.

Od snemanja do igranja finskega šaha

Rdeča nit izmenjave je bilo snemanje filma in informiranje javnosti o izmenjavi preko spletne strani. Film je bil premierno predstavljen na prireditvah v Slovenski Bistrici in Radencih. Udeleženci izmenjave so se razdelili v štiri skupine glede na lasten interes in znanja. Igralska skupina in scenaristi so poskrbeli za scenarij in igralsko zasedbo v filmu, kostumografi so izdelali kostume in pripomočke za film, novinarji pa so s pomočjo spletne strani vsa dejanja fotografirali in zabeležili. Film govori o bolnišnici Fokus, kjer imajo bolniki prav posebne bolezni. Valentina Geci, udeleženka iz Srbije je o snemanju filma povedala: »Na snemanju smo se zelo zabavali, moja vloga pa je bila spremljevalka bolnika.« Pri ustvarjanju filma sta kot mentorja sodelovala Dragan Radić in Igor Gimboš iz srbskega Medijsko-izobraževalnega centra. Udeleženci pa so poleg snemanja filma in pisanja prispevkov za spletno stran počeli še veliko drugega. Odšli so v tovarno Radenska in se seznanili s proizvodnjo in polnjenjem mineralne vode in drugih pijač.

„Dijakinji in profesorica Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci so jih popeljali na sprehod po Radencih in razkazali njihove znamenitosti, igrali so napeti finski šah, zabaven in dinamičen Jungle speed, si s sitotiskom polepšali majice, pokusili makedonsko, srbsko in slovensko hrano na nacionalnih večerih, peli, plesali, se veliko pogovarjali ter odkrivali razlike in podobnosti med jeziki in kulturami. Skratka, imeli so se super“, nam pove Mateja Pačnik, tiskovna predstavnica izmenjave v Radencih.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Srečali so se mladi s posebnimi potrebami