Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Srečali so se mladi s posebnimi potrebami

 

Smeh, pozitivna energija in mešanica jezikov na mednarodni mladinski izmenjavi v Radencih

FokusV organizaciji društva Center za pomoč mladim (CPM Ljubljana, CPM Maribor), je v Dijaškem domu SŠGT Radenci ter širše v tem turistično-zdraviliškem in kmetijskem kraju, potekalo desetdnevno srečanje mladostnikov s posebnimi potrebami iz Srbije, Makedonije in Slovenije.

In prav prijetno je bilo v teh dneh v deželi treh srčkov. Zunaj je trda tema, a v veliki sobi v še večji hiši, ki spominja na hotel, je kljub pozni uri živahno. Smeh, pozitivna energija in mešanica jezikov - srbščina, slovenščina, makedonščina, angleščina. Mladi imajo dovolj energije, da vztrajajo pozno v noč. Vsak trenutek je treba izkoristiti, saj bo vse prehitro minilo. Nekateri so zatopljeni v pogovor, drugi igrajo Jungle speed (igro s kartami, kjer se je treba boriti za totem na sredini, če imata dve osebi enako karto). Vzdušje je sproščeno in brezskrbno. Kdo sploh so ti mladi in kaj počnejo?

Pomembnost izmenjave

Izmenjava »Fokus! Usmeri žarke« je potekala v Dijaškem domu v Radencih. Mesto je sedaj odeto v pisane jesenske barve. Izmenjavo, ki je financirana s programa Mladi v akciji, in je podprt s strani Evropske komisije, je organiziralo Društvo Center za pomoč mladim v sodelovanju s srbskim Medijsko-izobraževalnim centrom in makedonsko organizacijo za izboljšanje kvalitete mladih s posebnimi potrebami in njihovih družin Poroka Nova.

„Mednarodne mladinske izmenjave so pomembne, saj mladim, ki drugače ne bi imeli možnosti omogočijo mobilnost. Mladi tako spoznajo druge mlade iz različnih držav in ugotovijo, da smo vsi različni, a si hkrati zelo podobni. Zato je na mladinskih izmenjavah zelo pomemben prosti čas, ki je namenjen druženju, tkanju prijateljstev in medvrstniškemu učenju“,

pravi o pomenu mednarodnih mladinskih izmenjav, Nataša Hauzer, vodja slovenske skupine na izmenjavi v Radencih, kjer je na izmenjavi mladih s posebnimi potrebami sodelovalo 47 mladih in vodij iz treh omenjenih držav.

Tako makedonski, slovenski kot srbski mladi večinoma prihajajo iz socialno ogroženih družin, polovica od njih sodi v skupino mladih s posebnimi potrebami. Martina Pliberšek, slovenska udeleženka je o prvem srečanju z osebami s posebnimi potrebami povedala: „Prijetno mi je v njihovi družbi, rada se pogovarjam z njimi, všeč mi je njihova odkritost. Enostavno človek jih mora imeti rad“. Mladi so z medsebojnim druženjem spoznali drugačne načine življenja, si aktivno pomagali pri vsakdanjih opravilih in ovirah, se znebili predsodkov in stereotipov. Marko Kosijer, srbski udeleženec je svoje misli o izmenjavi strnil takole: „Ta izmenjava mi je tako všeč, da bi jo kar podaljšal na dva meseca“, makedonski udeleženki Irini Martinoski pa je všeč različnost ljudi na izmenjavi. Ta različnost jih po njenem mnenju „bogati in ne razdvaja“.

Od snemanja do igranja finskega šaha

Rdeča nit izmenjave je bilo snemanje filma in informiranje javnosti o izmenjavi preko spletne strani. Film je bil premierno predstavljen na prireditvah v Slovenski Bistrici in Radencih. Udeleženci izmenjave so se razdelili v štiri skupine glede na lasten interes in znanja. Igralska skupina in scenaristi so poskrbeli za scenarij in igralsko zasedbo v filmu, kostumografi so izdelali kostume in pripomočke za film, novinarji pa so s pomočjo spletne strani vsa dejanja fotografirali in zabeležili. Film govori o bolnišnici Fokus, kjer imajo bolniki prav posebne bolezni. Valentina Geci, udeleženka iz Srbije je o snemanju filma povedala: »Na snemanju smo se zelo zabavali, moja vloga pa je bila spremljevalka bolnika.« Pri ustvarjanju filma sta kot mentorja sodelovala Dragan Radić in Igor Gimboš iz srbskega Medijsko-izobraževalnega centra. Udeleženci pa so poleg snemanja filma in pisanja prispevkov za spletno stran počeli še veliko drugega. Odšli so v tovarno Radenska in se seznanili s proizvodnjo in polnjenjem mineralne vode in drugih pijač.

„Dijakinji in profesorica Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci so jih popeljali na sprehod po Radencih in razkazali njihove znamenitosti, igrali so napeti finski šah, zabaven in dinamičen Jungle speed, si s sitotiskom polepšali majice, pokusili makedonsko, srbsko in slovensko hrano na nacionalnih večerih, peli, plesali, se veliko pogovarjali ter odkrivali razlike in podobnosti med jeziki in kulturami. Skratka, imeli so se super“, nam pove Mateja Pačnik, tiskovna predstavnica izmenjave v Radencih.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Srečali so se mladi s posebnimi potrebami