Otroka sta jim obogatila zakonsko življenje!

Zlata poroka HelIstega dne, kot pred pol stoletja, ko sta prvič stopila pred oltar, sta Marija in Jože Hel iz Kunove pri Negovi, v soboto, 20. maja 2017, v krogu najbližjih, sosedov in številnih prijateljev praznovala svojo zlato poroko. Enako kot pred petdesetimi leti, ko sta se poročila v cerkvi Sv. Urbana v Destrniku, od koder izhaja zlatoporočenka Marija, sta tudi tokrat želela svojo 50 letno skupno zakonsko življenje potrditi v cerkvi. Tokrat sta se Bogu za srečen zakon zahvalila v cerkvi Marijinega Rojstva v Negovi, kjer sta jima bili priči hčerka Roberta in sin Jože.

Zlati zakonski jubilej sta obeležila Marja in Jože Hel

Frančiška: Sem vesela slovenska deklica"!

Frančiška Gutman jubilejTe dni je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, kot vedno, ko kakšen občan ali občanka praznuje visok življenjski jubilej, obiskal še eno svojo občanko, in sicer Frančiško Gutman v Kokolajnščaku. Skupaj s sodelavko, direktorico občinske uprave Francko Lavrenčič, ter predstavnicama Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetko Fiala, Rozino Kraner in Olgo Žmavc, je župan slavljenki izročil darilo ter ji voščil ob 90. življenjskem jubileju. Prijazno jih je sprejel sin Jurij, ki z družino skrbi za jubilantko Frančiško Gutman.

Veliko veselja ob visokem življenjskem jubileju Frančiške Gutman

Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prleki so podarili 40.000 kilogramov krompirja

 

Še ena uspešna dobrodelna akcija ljudi s skrajnjega severovzhoda države

Krompir KaritasČeprav je splošno znano, da je pomurska regija po praktično vseh parametrih najbolj revna v državi, to ne pomeni, da Prekmurci in Prleki, ki tam živijo, niso srčno med najbolj bogatimi.

Vedno ko gre za kakšno dobrodelnost ali humanost so prav prebivalci skrajnjega severovzhoda države vedno med najbolj prizadevnimi. In v to smo se lahko prepričali tudi te dni, ko nad deželo ob Muri počasi pritiskata meglica in turobnost ter ko se z vrtov in njiv, ter iz vinogradov in sadovnjakov, končuje pospravljanje vseh plodov narave.

Prav zgodba z desnega brega reke Mure, iz Prlekije, natančneje iz Veržeja, prinaša v ospredje plodove narave. Le nekaj dni potem, ko so minile „krompirjeve počitnice“, katerih ime smo prevzeli od Nemcev, ki so tako imenovali septembrske, ko so krompir pomagali pobirati tudi otroci, so namreč pri nas marsikje lepi krompirji ostali v zemlji. Zaradi sramotno nizke cene in očitno prezasičenega domačega trga, zlasti iz tujine, kvaliteten krompir, ponekod ostaja na njivah. Da vendarle ne bi zgnil, se je znani kmetovalec iz Veržeja Matija Galunder, odločil, da ga bo kar 40 ton podaril Karitasu, ta pa tistim, ki jim prišel zelo prav, saj si žal mnogi niti krompirja ne morejo privoščiti.

„Krompir je letos dejansko obrodil kot že dolgo ne in na tone ga leži v skladiščih. Škoda, da tako kakovosten pridelek propada. Naš trg ga noče. V Sloveniji pridelani krompir, ko ga je Evropa polna, ni nič vreden. Domači potrošniki bi naš krompir pokupili v treh mesecih, a kaj ko nam v trgovinah ponujajo tujega, celo z napisom, da je slovenski. Zaradi moči trgovskih lobijev, in regij, ki jih mi nimamo, tujci dobivajo subvencije, tako krompir lahko ponujajo tudi petkrat ceneje od stroškov pridelave“, pravi razočarani pridelovalec krompirja Matija Galunder, ki je vesel, da bo njegov krompir, če že ne na trgovskem pultu končal vsaj v loncu ali ponvi tistih, ki si še tega ne morejo privoščiti.

V nasprotnem bi namreč zgnil, enako kot marsikje drugje na njivi, a se je domači župnik iz Veržeja, Jožef Krnc spomnil, da bi ga lahko podarili ljudem, ki so potrebni pomoči. Prišli so prostovoljci in stroji, tako da je hitro bilo pobranih 40.000 kilogramov lepega in kakovostnega pridelka. „Resno bi bil greh, če bi takšen pridelek propadel v zemlji, ljudje pa so lačni“, pravi župnik, ki dodaja, da bo vsak kilogram končal na pravem naslovu, največ na Kozjanskem in Obsotelju, kjer letošnje poletje niso imeli sreče, saj jim je toča uničila celoten pridelek...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Prleki so podarili 40.000 kilogramov krompirja