Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prleki so podarili 40.000 kilogramov krompirja

 

Še ena uspešna dobrodelna akcija ljudi s skrajnjega severovzhoda države

Krompir KaritasČeprav je splošno znano, da je pomurska regija po praktično vseh parametrih najbolj revna v državi, to ne pomeni, da Prekmurci in Prleki, ki tam živijo, niso srčno med najbolj bogatimi.

Vedno ko gre za kakšno dobrodelnost ali humanost so prav prebivalci skrajnjega severovzhoda države vedno med najbolj prizadevnimi. In v to smo se lahko prepričali tudi te dni, ko nad deželo ob Muri počasi pritiskata meglica in turobnost ter ko se z vrtov in njiv, ter iz vinogradov in sadovnjakov, končuje pospravljanje vseh plodov narave.

Prav zgodba z desnega brega reke Mure, iz Prlekije, natančneje iz Veržeja, prinaša v ospredje plodove narave. Le nekaj dni potem, ko so minile „krompirjeve počitnice“, katerih ime smo prevzeli od Nemcev, ki so tako imenovali septembrske, ko so krompir pomagali pobirati tudi otroci, so namreč pri nas marsikje lepi krompirji ostali v zemlji. Zaradi sramotno nizke cene in očitno prezasičenega domačega trga, zlasti iz tujine, kvaliteten krompir, ponekod ostaja na njivah. Da vendarle ne bi zgnil, se je znani kmetovalec iz Veržeja Matija Galunder, odločil, da ga bo kar 40 ton podaril Karitasu, ta pa tistim, ki jim prišel zelo prav, saj si žal mnogi niti krompirja ne morejo privoščiti.

„Krompir je letos dejansko obrodil kot že dolgo ne in na tone ga leži v skladiščih. Škoda, da tako kakovosten pridelek propada. Naš trg ga noče. V Sloveniji pridelani krompir, ko ga je Evropa polna, ni nič vreden. Domači potrošniki bi naš krompir pokupili v treh mesecih, a kaj ko nam v trgovinah ponujajo tujega, celo z napisom, da je slovenski. Zaradi moči trgovskih lobijev, in regij, ki jih mi nimamo, tujci dobivajo subvencije, tako krompir lahko ponujajo tudi petkrat ceneje od stroškov pridelave“, pravi razočarani pridelovalec krompirja Matija Galunder, ki je vesel, da bo njegov krompir, če že ne na trgovskem pultu končal vsaj v loncu ali ponvi tistih, ki si še tega ne morejo privoščiti.

V nasprotnem bi namreč zgnil, enako kot marsikje drugje na njivi, a se je domači župnik iz Veržeja, Jožef Krnc spomnil, da bi ga lahko podarili ljudem, ki so potrebni pomoči. Prišli so prostovoljci in stroji, tako da je hitro bilo pobranih 40.000 kilogramov lepega in kakovostnega pridelka. „Resno bi bil greh, če bi takšen pridelek propadel v zemlji, ljudje pa so lačni“, pravi župnik, ki dodaja, da bo vsak kilogram končal na pravem naslovu, največ na Kozjanskem in Obsotelju, kjer letošnje poletje niso imeli sreče, saj jim je toča uničila celoten pridelek...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Prleki so podarili 40.000 kilogramov krompirja