Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Poslej se bodo dobivali vsaka tri leta

Srečanje sošolcev OŠ RadgonaDa prijateljstva iz otroštva in mladosti ali vsaj iz mlajših dni nikoli ne ovenejo, in jih ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo vse pogostejša srečevanja nekdanjih sošolcev, bodisi iz nižje ali višje gimnazije, osnovne ali srednje šole. In v to smo se lahko prepričali tudi v gostilni Mencinger v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer so se že devetič srečali sošolci 8 A (razredničarka pokojna Irena Pevec) in 8 B (Jelka Kraner, ki je v domu starejših v Lenartu in se srečanja ni mogla udeležiti) razreda OŠ Gornja Radgona, ki so šolanje zaključili leta 1964.

Pri Mencingerju so se srečali in družili sošolci izpred 55 let

Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tekel je sladek vinski mošt traminca

 

Na Kapeli so opravili jubilejno trgatev v nasadu traminca, ki obeležuje 60 - letni jubilej

TrgatevLe kakšen dan pred sv. Martinom, ko se mošt uradno spremeni v vino, so v Kapelskih goricah, opravili jubilejno trgatev svojega zlata v vinogradu, traminca iz nasada, ki prav letos obeležuje visok, 60 – letni jubilej.

Ob tej priložnosti so kapelski vinogradniki v svoj vinograd na Račkem Vrhu povabili številne vinske viteze ter druge goste in ljubitelje dobre kapljice, in prav prijetno in veselo je bilo, čeprav je ozračje le bilo nekoliko turobno in megleno, kar se tudi spodobi za čas pred sv. Martinom. Skupaj z zaposlenimi v družbi Kapela – vinogradništvo in vinarstvo, so vitezi in gostje hitro potrgali izjemno sladke grozdne jagode s častitljivih trt traminca. Zaenkrat ni znano koliko mošta so stisnili v kapelski kleti z 900 trsov, vsekakor pa bo ta izjemno kakovosten in bo najbrž razporejen med jagodne izbore, saj je sladkoba znašala okrog 120 oekslov.

Gre za najstarejši nasad traminca v Sloveniji in najbrž tudi v Evropi

Kot je v pozdravnem nagovoru, pred trgatvijo poudarila direktorica družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo, Milena Rajk, je letošnje leto za njihovo klet leto jubilejev. Častitljivo 90-obletnico kleti dopolnjuje pomemben jubilej še omenjeni nasad traminca posajen v letu 1951. Je najstarejši nasad traminca v slovenskem prostoru, morda tudi v Evropi in je vsekakor nacionalno bogastvo slovenskega vinogradništva in ponos Kapelske kleti. „Ker se zavedamo, da je pridelani Traminec v naših vinogradih vrhunske kakovosti, primerljive s ponudbo v svetovnem merilu, gradimo promocijo kleti prav na tej sorti. Gre za staro častitljivo in plemenito sorto, s katero izražamo tudi poslanstvo naše kleti. V počastitev 90 - letnega jubileja smo organizirali strokovni posvet na temo Traminca in izdali Zbornik z naslovom Traminec zlato v vinogradih. Je prvi tovrsten strokovni posvet, ki se je organiziral v slovenskem prostoru, na kar smo zelo ponosni. Organizirali smo tudi prvo mednarodno ocenjevanje Tramincev, saj želimo širiti našo prepoznavnost tudi izven naših meja. Iz pripravljenih prispevkov smo dobili odgovore na vprašanje zakaj je traminec pridelan v kapelskih vinogradih nekaj posebnega in zakaj se tako dolgo ohranja naš najstarejši nasad traminca“, je med drugim povedala Rajkova, ki je skupaj s sodelavci ponosna na kapelski traminec, ob tem so z jubilejno trgatvijo nekako zaključili obeleževanje 90 – letnice podjetja, ki so jo obeležili s številnimi dogodki..

„Traminec je ena najstarejših sort vinske trte v Evropi in daje vrhunska bela vina. Natančen izvor sorte ni znan. Zapisi iz literature navajajo, da je izvor sorte mogoče ZV Evropa, mogoče tudi Egipt. Nekateri so mnenja, da izvira iz Grčije. Sporna je trditev, da izvira iz vasi Tramin na Južnem Tirolskem, saj se tam omenja šele po letu 1000 našega štetja. Samo ime izvira iz omenjene vasi na Južnem Tirolskem, kjer je bilo v 11. stoletju zabeleženo vino s tem imenom.

Nastal je z naravno selekcijo divje trte. Je zelo zahteven glede tal in lege. Ustrezajo mu višje lege, ter bolj topla, globoka in ne presuha tla. Sorta je razširjena po vseh kontinentih s tem, da so največje površine zasajene v Franciji (3.040 ha, glava Alzacija, kjer je druga najpomembnejša sorta), sledijo ZDA, Nemčija, Avstrija, Avstralija in druge. V Sloveniji je zasajenih 256 ha, od tega 240 ha na vinorodnem področju Štajerska Slovenija“, pravi vinski strokovnjak prof. dr. Stanko Vršič.

V družbi Kapela tramincu namenjajo približno desetino vinogradniških površin, ki jih bodo z obnovami v prihodnjih letih še povečali. Velikost jubilejnega nasada je 0,70 ha v katerem je ohranjenih 900 trt. Potrjuje se, da se nasad traminca ohranja tako dolgo prav zaradi izjemnih vinogradniških leg in trenutno presega povprečno dobo za 30 let. Vinogradniške lege so odločujoči kriterij pri kakovosti pridelane sorte. Ugotavlja se pogosto nesorazmerje med kislino in sladkorjem, kar pomeni, da nam pridelek lahko da zelo neharmonično vino. Dosežena harmonija sladkorja in kisline v kapelskem tramincu je potrditev, da razpolagamo z res izjemnimi vinogradniškimi legami. „To se nanaša tudi na zapisano v prispevku zaslužne prof. dr. Slavice Šikovec, ki je nekoč opravljala prakso na Vinogradniškem gospodarstvu Kapela, in je med drugim v zborniku zapisala: Tako veliko vrhunskih sortnih vin na enem mestu, vse prodano in rezervirano za izvoz, nisem nikoli več našla v mojem dolgem življenju, ne doma, ne v tujini. Imam jih v spominu kot nek maksimum kar lahko da narava in človek s svojim delom, za človeka... In mi smo danes ponosni, da pridelujemo grozdje na vinogradniških legah, katerih tradicija sega v 12 sto stoletje“, je dodala Rajkova. 

Tehnološka posodobitev kleti

Med pomembnimi biseri družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo je tudi klet, ki je bila zgrajena v letu 1959 kot prva okrogla klet v slovenskem prostoru in v letu 1974 dograjena na skupno kapaciteto 1,3 mil. litrov. Takrat je veljala za najsodobnejšo klet v bivšem jugoslovanskem prostoru in bil pomemben učni center. V letih, od izgradnje dalje, se klet ni posodabljala in v tehnologiji sledila svetovnim trendom vin, ki so danes v povpraševanju tako doma kot v tujini. Iz navedenega razloga so pristopili k izdelavi investicijskega programa posodobitve kleti in v teh dneh prejeli odobreno Odločbo o pravici do sredstev iz Javnega razpisa za ukrep 123. Skupna vrednost investicijskih vlaganj znaša 884.915 € z deležem nepovratnih sredstev 381.777 €.

„Posodobitev kleti obsega: gradbena dela: sanacija odtokov, sanacija tlakov, sanacija sten, in stropov, izvedba vgradnega jaška za tovorno dvigalo in namestitev tovornega dvigala; sanacija betonskih cistern za vino – zamenjava lesenih vrat; zamenjava razsvetljave in elektroinštalacij v kleti; izvedba elektroinštalacij za hladilni agregat in temperaturno regulacijo hlajenja drozge, mošta in vina, nabava hladilnega agregata za hlajenje drozge, mošta in vina; nabava posode iz nerjaveče pločevine in namestitev hladilnega sistema; nabava posod za sekundarno fermentacijo (penina) in polnilne linije; nadgradnja polnilne linije za male steklenice, ter nabava filtrov in druge opreme. Z omenjenimi posodobitvami bomo dosegli optimalno opremljenost naše kleti in s tem bistveno izboljšali kakovost naše ponudbe. To pomeni, da smo vse bližje uresničitvi naše vizije: »postati eden najbolj prepoznavnih ponudnikov naravnih kakovostnih in vrhunskih vin v slovenskem prostoru in se pozicionirati na drugih trgi EU in trgih tretjih držav“, pravi Milena Rajk, direktorica družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo.

Njihova poslovna strategija je sicer usmerjena v izboljševanje dodane vrednosti. Količinskega obsega pridelave grozdja ne nameravajo več večati. Politiko gradijo na površini 120 ha vinogradniških površin, ki so jih v zadnjih letih obnovili cca 60%.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tekel je sladek vinski mošt traminca