Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tekel je sladek vinski mošt traminca

 

Na Kapeli so opravili jubilejno trgatev v nasadu traminca, ki obeležuje 60 - letni jubilej

TrgatevLe kakšen dan pred sv. Martinom, ko se mošt uradno spremeni v vino, so v Kapelskih goricah, opravili jubilejno trgatev svojega zlata v vinogradu, traminca iz nasada, ki prav letos obeležuje visok, 60 – letni jubilej.

Ob tej priložnosti so kapelski vinogradniki v svoj vinograd na Račkem Vrhu povabili številne vinske viteze ter druge goste in ljubitelje dobre kapljice, in prav prijetno in veselo je bilo, čeprav je ozračje le bilo nekoliko turobno in megleno, kar se tudi spodobi za čas pred sv. Martinom. Skupaj z zaposlenimi v družbi Kapela – vinogradništvo in vinarstvo, so vitezi in gostje hitro potrgali izjemno sladke grozdne jagode s častitljivih trt traminca. Zaenkrat ni znano koliko mošta so stisnili v kapelski kleti z 900 trsov, vsekakor pa bo ta izjemno kakovosten in bo najbrž razporejen med jagodne izbore, saj je sladkoba znašala okrog 120 oekslov.

Gre za najstarejši nasad traminca v Sloveniji in najbrž tudi v Evropi

Kot je v pozdravnem nagovoru, pred trgatvijo poudarila direktorica družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo, Milena Rajk, je letošnje leto za njihovo klet leto jubilejev. Častitljivo 90-obletnico kleti dopolnjuje pomemben jubilej še omenjeni nasad traminca posajen v letu 1951. Je najstarejši nasad traminca v slovenskem prostoru, morda tudi v Evropi in je vsekakor nacionalno bogastvo slovenskega vinogradništva in ponos Kapelske kleti. „Ker se zavedamo, da je pridelani Traminec v naših vinogradih vrhunske kakovosti, primerljive s ponudbo v svetovnem merilu, gradimo promocijo kleti prav na tej sorti. Gre za staro častitljivo in plemenito sorto, s katero izražamo tudi poslanstvo naše kleti. V počastitev 90 - letnega jubileja smo organizirali strokovni posvet na temo Traminca in izdali Zbornik z naslovom Traminec zlato v vinogradih. Je prvi tovrsten strokovni posvet, ki se je organiziral v slovenskem prostoru, na kar smo zelo ponosni. Organizirali smo tudi prvo mednarodno ocenjevanje Tramincev, saj želimo širiti našo prepoznavnost tudi izven naših meja. Iz pripravljenih prispevkov smo dobili odgovore na vprašanje zakaj je traminec pridelan v kapelskih vinogradih nekaj posebnega in zakaj se tako dolgo ohranja naš najstarejši nasad traminca“, je med drugim povedala Rajkova, ki je skupaj s sodelavci ponosna na kapelski traminec, ob tem so z jubilejno trgatvijo nekako zaključili obeleževanje 90 – letnice podjetja, ki so jo obeležili s številnimi dogodki..

„Traminec je ena najstarejših sort vinske trte v Evropi in daje vrhunska bela vina. Natančen izvor sorte ni znan. Zapisi iz literature navajajo, da je izvor sorte mogoče ZV Evropa, mogoče tudi Egipt. Nekateri so mnenja, da izvira iz Grčije. Sporna je trditev, da izvira iz vasi Tramin na Južnem Tirolskem, saj se tam omenja šele po letu 1000 našega štetja. Samo ime izvira iz omenjene vasi na Južnem Tirolskem, kjer je bilo v 11. stoletju zabeleženo vino s tem imenom.

Nastal je z naravno selekcijo divje trte. Je zelo zahteven glede tal in lege. Ustrezajo mu višje lege, ter bolj topla, globoka in ne presuha tla. Sorta je razširjena po vseh kontinentih s tem, da so največje površine zasajene v Franciji (3.040 ha, glava Alzacija, kjer je druga najpomembnejša sorta), sledijo ZDA, Nemčija, Avstrija, Avstralija in druge. V Sloveniji je zasajenih 256 ha, od tega 240 ha na vinorodnem področju Štajerska Slovenija“, pravi vinski strokovnjak prof. dr. Stanko Vršič.

V družbi Kapela tramincu namenjajo približno desetino vinogradniških površin, ki jih bodo z obnovami v prihodnjih letih še povečali. Velikost jubilejnega nasada je 0,70 ha v katerem je ohranjenih 900 trt. Potrjuje se, da se nasad traminca ohranja tako dolgo prav zaradi izjemnih vinogradniških leg in trenutno presega povprečno dobo za 30 let. Vinogradniške lege so odločujoči kriterij pri kakovosti pridelane sorte. Ugotavlja se pogosto nesorazmerje med kislino in sladkorjem, kar pomeni, da nam pridelek lahko da zelo neharmonično vino. Dosežena harmonija sladkorja in kisline v kapelskem tramincu je potrditev, da razpolagamo z res izjemnimi vinogradniškimi legami. „To se nanaša tudi na zapisano v prispevku zaslužne prof. dr. Slavice Šikovec, ki je nekoč opravljala prakso na Vinogradniškem gospodarstvu Kapela, in je med drugim v zborniku zapisala: Tako veliko vrhunskih sortnih vin na enem mestu, vse prodano in rezervirano za izvoz, nisem nikoli več našla v mojem dolgem življenju, ne doma, ne v tujini. Imam jih v spominu kot nek maksimum kar lahko da narava in človek s svojim delom, za človeka... In mi smo danes ponosni, da pridelujemo grozdje na vinogradniških legah, katerih tradicija sega v 12 sto stoletje“, je dodala Rajkova. 

Tehnološka posodobitev kleti

Med pomembnimi biseri družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo je tudi klet, ki je bila zgrajena v letu 1959 kot prva okrogla klet v slovenskem prostoru in v letu 1974 dograjena na skupno kapaciteto 1,3 mil. litrov. Takrat je veljala za najsodobnejšo klet v bivšem jugoslovanskem prostoru in bil pomemben učni center. V letih, od izgradnje dalje, se klet ni posodabljala in v tehnologiji sledila svetovnim trendom vin, ki so danes v povpraševanju tako doma kot v tujini. Iz navedenega razloga so pristopili k izdelavi investicijskega programa posodobitve kleti in v teh dneh prejeli odobreno Odločbo o pravici do sredstev iz Javnega razpisa za ukrep 123. Skupna vrednost investicijskih vlaganj znaša 884.915 € z deležem nepovratnih sredstev 381.777 €.

„Posodobitev kleti obsega: gradbena dela: sanacija odtokov, sanacija tlakov, sanacija sten, in stropov, izvedba vgradnega jaška za tovorno dvigalo in namestitev tovornega dvigala; sanacija betonskih cistern za vino – zamenjava lesenih vrat; zamenjava razsvetljave in elektroinštalacij v kleti; izvedba elektroinštalacij za hladilni agregat in temperaturno regulacijo hlajenja drozge, mošta in vina, nabava hladilnega agregata za hlajenje drozge, mošta in vina; nabava posode iz nerjaveče pločevine in namestitev hladilnega sistema; nabava posod za sekundarno fermentacijo (penina) in polnilne linije; nadgradnja polnilne linije za male steklenice, ter nabava filtrov in druge opreme. Z omenjenimi posodobitvami bomo dosegli optimalno opremljenost naše kleti in s tem bistveno izboljšali kakovost naše ponudbe. To pomeni, da smo vse bližje uresničitvi naše vizije: »postati eden najbolj prepoznavnih ponudnikov naravnih kakovostnih in vrhunskih vin v slovenskem prostoru in se pozicionirati na drugih trgi EU in trgih tretjih držav“, pravi Milena Rajk, direktorica družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo.

Njihova poslovna strategija je sicer usmerjena v izboljševanje dodane vrednosti. Količinskega obsega pridelave grozdja ne nameravajo več večati. Politiko gradijo na površini 120 ha vinogradniških površin, ki so jih v zadnjih letih obnovili cca 60%.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tekel je sladek vinski mošt traminca