Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tekel je sladek vinski mošt traminca

 

Na Kapeli so opravili jubilejno trgatev v nasadu traminca, ki obeležuje 60 - letni jubilej

TrgatevLe kakšen dan pred sv. Martinom, ko se mošt uradno spremeni v vino, so v Kapelskih goricah, opravili jubilejno trgatev svojega zlata v vinogradu, traminca iz nasada, ki prav letos obeležuje visok, 60 – letni jubilej.

Ob tej priložnosti so kapelski vinogradniki v svoj vinograd na Račkem Vrhu povabili številne vinske viteze ter druge goste in ljubitelje dobre kapljice, in prav prijetno in veselo je bilo, čeprav je ozračje le bilo nekoliko turobno in megleno, kar se tudi spodobi za čas pred sv. Martinom. Skupaj z zaposlenimi v družbi Kapela – vinogradništvo in vinarstvo, so vitezi in gostje hitro potrgali izjemno sladke grozdne jagode s častitljivih trt traminca. Zaenkrat ni znano koliko mošta so stisnili v kapelski kleti z 900 trsov, vsekakor pa bo ta izjemno kakovosten in bo najbrž razporejen med jagodne izbore, saj je sladkoba znašala okrog 120 oekslov.

Gre za najstarejši nasad traminca v Sloveniji in najbrž tudi v Evropi

Kot je v pozdravnem nagovoru, pred trgatvijo poudarila direktorica družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo, Milena Rajk, je letošnje leto za njihovo klet leto jubilejev. Častitljivo 90-obletnico kleti dopolnjuje pomemben jubilej še omenjeni nasad traminca posajen v letu 1951. Je najstarejši nasad traminca v slovenskem prostoru, morda tudi v Evropi in je vsekakor nacionalno bogastvo slovenskega vinogradništva in ponos Kapelske kleti. „Ker se zavedamo, da je pridelani Traminec v naših vinogradih vrhunske kakovosti, primerljive s ponudbo v svetovnem merilu, gradimo promocijo kleti prav na tej sorti. Gre za staro častitljivo in plemenito sorto, s katero izražamo tudi poslanstvo naše kleti. V počastitev 90 - letnega jubileja smo organizirali strokovni posvet na temo Traminca in izdali Zbornik z naslovom Traminec zlato v vinogradih. Je prvi tovrsten strokovni posvet, ki se je organiziral v slovenskem prostoru, na kar smo zelo ponosni. Organizirali smo tudi prvo mednarodno ocenjevanje Tramincev, saj želimo širiti našo prepoznavnost tudi izven naših meja. Iz pripravljenih prispevkov smo dobili odgovore na vprašanje zakaj je traminec pridelan v kapelskih vinogradih nekaj posebnega in zakaj se tako dolgo ohranja naš najstarejši nasad traminca“, je med drugim povedala Rajkova, ki je skupaj s sodelavci ponosna na kapelski traminec, ob tem so z jubilejno trgatvijo nekako zaključili obeleževanje 90 – letnice podjetja, ki so jo obeležili s številnimi dogodki..

„Traminec je ena najstarejših sort vinske trte v Evropi in daje vrhunska bela vina. Natančen izvor sorte ni znan. Zapisi iz literature navajajo, da je izvor sorte mogoče ZV Evropa, mogoče tudi Egipt. Nekateri so mnenja, da izvira iz Grčije. Sporna je trditev, da izvira iz vasi Tramin na Južnem Tirolskem, saj se tam omenja šele po letu 1000 našega štetja. Samo ime izvira iz omenjene vasi na Južnem Tirolskem, kjer je bilo v 11. stoletju zabeleženo vino s tem imenom.

Nastal je z naravno selekcijo divje trte. Je zelo zahteven glede tal in lege. Ustrezajo mu višje lege, ter bolj topla, globoka in ne presuha tla. Sorta je razširjena po vseh kontinentih s tem, da so največje površine zasajene v Franciji (3.040 ha, glava Alzacija, kjer je druga najpomembnejša sorta), sledijo ZDA, Nemčija, Avstrija, Avstralija in druge. V Sloveniji je zasajenih 256 ha, od tega 240 ha na vinorodnem področju Štajerska Slovenija“, pravi vinski strokovnjak prof. dr. Stanko Vršič.

V družbi Kapela tramincu namenjajo približno desetino vinogradniških površin, ki jih bodo z obnovami v prihodnjih letih še povečali. Velikost jubilejnega nasada je 0,70 ha v katerem je ohranjenih 900 trt. Potrjuje se, da se nasad traminca ohranja tako dolgo prav zaradi izjemnih vinogradniških leg in trenutno presega povprečno dobo za 30 let. Vinogradniške lege so odločujoči kriterij pri kakovosti pridelane sorte. Ugotavlja se pogosto nesorazmerje med kislino in sladkorjem, kar pomeni, da nam pridelek lahko da zelo neharmonično vino. Dosežena harmonija sladkorja in kisline v kapelskem tramincu je potrditev, da razpolagamo z res izjemnimi vinogradniškimi legami. „To se nanaša tudi na zapisano v prispevku zaslužne prof. dr. Slavice Šikovec, ki je nekoč opravljala prakso na Vinogradniškem gospodarstvu Kapela, in je med drugim v zborniku zapisala: Tako veliko vrhunskih sortnih vin na enem mestu, vse prodano in rezervirano za izvoz, nisem nikoli več našla v mojem dolgem življenju, ne doma, ne v tujini. Imam jih v spominu kot nek maksimum kar lahko da narava in človek s svojim delom, za človeka... In mi smo danes ponosni, da pridelujemo grozdje na vinogradniških legah, katerih tradicija sega v 12 sto stoletje“, je dodala Rajkova. 

Tehnološka posodobitev kleti

Med pomembnimi biseri družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo je tudi klet, ki je bila zgrajena v letu 1959 kot prva okrogla klet v slovenskem prostoru in v letu 1974 dograjena na skupno kapaciteto 1,3 mil. litrov. Takrat je veljala za najsodobnejšo klet v bivšem jugoslovanskem prostoru in bil pomemben učni center. V letih, od izgradnje dalje, se klet ni posodabljala in v tehnologiji sledila svetovnim trendom vin, ki so danes v povpraševanju tako doma kot v tujini. Iz navedenega razloga so pristopili k izdelavi investicijskega programa posodobitve kleti in v teh dneh prejeli odobreno Odločbo o pravici do sredstev iz Javnega razpisa za ukrep 123. Skupna vrednost investicijskih vlaganj znaša 884.915 € z deležem nepovratnih sredstev 381.777 €.

„Posodobitev kleti obsega: gradbena dela: sanacija odtokov, sanacija tlakov, sanacija sten, in stropov, izvedba vgradnega jaška za tovorno dvigalo in namestitev tovornega dvigala; sanacija betonskih cistern za vino – zamenjava lesenih vrat; zamenjava razsvetljave in elektroinštalacij v kleti; izvedba elektroinštalacij za hladilni agregat in temperaturno regulacijo hlajenja drozge, mošta in vina, nabava hladilnega agregata za hlajenje drozge, mošta in vina; nabava posode iz nerjaveče pločevine in namestitev hladilnega sistema; nabava posod za sekundarno fermentacijo (penina) in polnilne linije; nadgradnja polnilne linije za male steklenice, ter nabava filtrov in druge opreme. Z omenjenimi posodobitvami bomo dosegli optimalno opremljenost naše kleti in s tem bistveno izboljšali kakovost naše ponudbe. To pomeni, da smo vse bližje uresničitvi naše vizije: »postati eden najbolj prepoznavnih ponudnikov naravnih kakovostnih in vrhunskih vin v slovenskem prostoru in se pozicionirati na drugih trgi EU in trgih tretjih držav“, pravi Milena Rajk, direktorica družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo.

Njihova poslovna strategija je sicer usmerjena v izboljševanje dodane vrednosti. Količinskega obsega pridelave grozdja ne nameravajo več večati. Politiko gradijo na površini 120 ha vinogradniških površin, ki so jih v zadnjih letih obnovili cca 60%.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tekel je sladek vinski mošt traminca