Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Štajersko-prekmursko-madžarska naveza najboljša na 21. „Bogračiadi 2017"

Bogračiada 2017Minulo soboto je v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, na Slovenski ulici, pred hotelom Diana, že enaindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju. Na eni največjih kulinaričnih in etnoloških prireditev v Pomurju, v organizaciji Hotela Diana je v lepem in vročem vremenu, nastopilo veliko tekmovalcev, ob tem je prišlo veliko obiskovalcev in „degustatorjev", tako iz Pomurja, kot iz drugih delov Slovenije. To je tudi dan, ko večina prekmurskih gospodinj ne kuha, ker cele družine raje gredo na bograč. Med štiridesetimi ekipami iz vse Slovenije, v katerih so bili mnogi znani in manj znani Slovenci in Slovenke, sta svoje kuharske sposobnosti znova pokazala tudi Radgončana Evgen Podlesek in Marjan Hamler, ki sta skuhala odličen bograč.

Med štiridesetimi ekipami iz cele Slovenije je, med znanimi in manj znanimi kuharji, v kuhanju znane prekmurske specialitete, slavilo TD Dobrovnik

Naslova v Vidanovce in Vogričevce!

Kosci VogričevciV okviru krajevnega praznika KS Cezanjevci iz okolice Ljutomera, so se na območju omenjene krajevne skupnosti odvijale številne prireditve in dogodki. Poleg sv. maše za krajane KS Cezanjevci, ki je bila v farni cerkvi v Cezanjevcih, predaje namenu novega asfaltiranega odseka ceste, osrednje prireditve s kulturnim programom, srečelovom in brezplačnim bogračem ter tekmovanja v kuhanju domačih jedi, v organizaciji Društva Kihača, je namreč v ospredju bilo tradicionalno, 31. tekmovanje koscev. V organizaciji PGD Vogričevci se je tradicionalno na Heričevem travniku v Vogričevcih pomerilo kar nekaj koscev in kosic, in sicer v košnji z ročno koso.

Tradicionalno, že 31. tekmovanje koscev in kosic v košnji z ročno koso, je pritegnilo veliko tekmovalcev in gledalcev

Zmaga za Gmajnice pred Celjani in Mariborčani!

Igre vodnikovV organizaciji Enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, je na sedežu enote v Murskih Petrovcih tik ob avstrijski meji, potekalo 21. vseslovensko srečanje vodnikov službenih psov in konjev, katero so izkoristili tudi za tradicionalni turnir v malem nogometu. Nastopilo je vseh šest policijskih enot, ki so tako ali drugače povezani z živalmi, torej s službenimi psi in konji. Na srečanju in tekmovanju v Murskih Petrovcih so sicer, poleg nogometašev iz šestih ekip, številnih upokojenih vodnikov službenih psov, visokih policijskih predstavnikov, med drugimi gosti, bili tudi direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, inšpektor UUP GPU Boštjan Cugmas, podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije Andrej Kocbek...

Vodniki službenih psov igrali nogomet in se družili

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tekel je sladek vinski mošt traminca

 

Na Kapeli so opravili jubilejno trgatev v nasadu traminca, ki obeležuje 60 - letni jubilej

TrgatevLe kakšen dan pred sv. Martinom, ko se mošt uradno spremeni v vino, so v Kapelskih goricah, opravili jubilejno trgatev svojega zlata v vinogradu, traminca iz nasada, ki prav letos obeležuje visok, 60 – letni jubilej.

Ob tej priložnosti so kapelski vinogradniki v svoj vinograd na Račkem Vrhu povabili številne vinske viteze ter druge goste in ljubitelje dobre kapljice, in prav prijetno in veselo je bilo, čeprav je ozračje le bilo nekoliko turobno in megleno, kar se tudi spodobi za čas pred sv. Martinom. Skupaj z zaposlenimi v družbi Kapela – vinogradništvo in vinarstvo, so vitezi in gostje hitro potrgali izjemno sladke grozdne jagode s častitljivih trt traminca. Zaenkrat ni znano koliko mošta so stisnili v kapelski kleti z 900 trsov, vsekakor pa bo ta izjemno kakovosten in bo najbrž razporejen med jagodne izbore, saj je sladkoba znašala okrog 120 oekslov.

Gre za najstarejši nasad traminca v Sloveniji in najbrž tudi v Evropi

Kot je v pozdravnem nagovoru, pred trgatvijo poudarila direktorica družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo, Milena Rajk, je letošnje leto za njihovo klet leto jubilejev. Častitljivo 90-obletnico kleti dopolnjuje pomemben jubilej še omenjeni nasad traminca posajen v letu 1951. Je najstarejši nasad traminca v slovenskem prostoru, morda tudi v Evropi in je vsekakor nacionalno bogastvo slovenskega vinogradništva in ponos Kapelske kleti. „Ker se zavedamo, da je pridelani Traminec v naših vinogradih vrhunske kakovosti, primerljive s ponudbo v svetovnem merilu, gradimo promocijo kleti prav na tej sorti. Gre za staro častitljivo in plemenito sorto, s katero izražamo tudi poslanstvo naše kleti. V počastitev 90 - letnega jubileja smo organizirali strokovni posvet na temo Traminca in izdali Zbornik z naslovom Traminec zlato v vinogradih. Je prvi tovrsten strokovni posvet, ki se je organiziral v slovenskem prostoru, na kar smo zelo ponosni. Organizirali smo tudi prvo mednarodno ocenjevanje Tramincev, saj želimo širiti našo prepoznavnost tudi izven naših meja. Iz pripravljenih prispevkov smo dobili odgovore na vprašanje zakaj je traminec pridelan v kapelskih vinogradih nekaj posebnega in zakaj se tako dolgo ohranja naš najstarejši nasad traminca“, je med drugim povedala Rajkova, ki je skupaj s sodelavci ponosna na kapelski traminec, ob tem so z jubilejno trgatvijo nekako zaključili obeleževanje 90 – letnice podjetja, ki so jo obeležili s številnimi dogodki..

„Traminec je ena najstarejših sort vinske trte v Evropi in daje vrhunska bela vina. Natančen izvor sorte ni znan. Zapisi iz literature navajajo, da je izvor sorte mogoče ZV Evropa, mogoče tudi Egipt. Nekateri so mnenja, da izvira iz Grčije. Sporna je trditev, da izvira iz vasi Tramin na Južnem Tirolskem, saj se tam omenja šele po letu 1000 našega štetja. Samo ime izvira iz omenjene vasi na Južnem Tirolskem, kjer je bilo v 11. stoletju zabeleženo vino s tem imenom.

Nastal je z naravno selekcijo divje trte. Je zelo zahteven glede tal in lege. Ustrezajo mu višje lege, ter bolj topla, globoka in ne presuha tla. Sorta je razširjena po vseh kontinentih s tem, da so največje površine zasajene v Franciji (3.040 ha, glava Alzacija, kjer je druga najpomembnejša sorta), sledijo ZDA, Nemčija, Avstrija, Avstralija in druge. V Sloveniji je zasajenih 256 ha, od tega 240 ha na vinorodnem področju Štajerska Slovenija“, pravi vinski strokovnjak prof. dr. Stanko Vršič.

V družbi Kapela tramincu namenjajo približno desetino vinogradniških površin, ki jih bodo z obnovami v prihodnjih letih še povečali. Velikost jubilejnega nasada je 0,70 ha v katerem je ohranjenih 900 trt. Potrjuje se, da se nasad traminca ohranja tako dolgo prav zaradi izjemnih vinogradniških leg in trenutno presega povprečno dobo za 30 let. Vinogradniške lege so odločujoči kriterij pri kakovosti pridelane sorte. Ugotavlja se pogosto nesorazmerje med kislino in sladkorjem, kar pomeni, da nam pridelek lahko da zelo neharmonično vino. Dosežena harmonija sladkorja in kisline v kapelskem tramincu je potrditev, da razpolagamo z res izjemnimi vinogradniškimi legami. „To se nanaša tudi na zapisano v prispevku zaslužne prof. dr. Slavice Šikovec, ki je nekoč opravljala prakso na Vinogradniškem gospodarstvu Kapela, in je med drugim v zborniku zapisala: Tako veliko vrhunskih sortnih vin na enem mestu, vse prodano in rezervirano za izvoz, nisem nikoli več našla v mojem dolgem življenju, ne doma, ne v tujini. Imam jih v spominu kot nek maksimum kar lahko da narava in človek s svojim delom, za človeka... In mi smo danes ponosni, da pridelujemo grozdje na vinogradniških legah, katerih tradicija sega v 12 sto stoletje“, je dodala Rajkova. 

Tehnološka posodobitev kleti

Med pomembnimi biseri družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo je tudi klet, ki je bila zgrajena v letu 1959 kot prva okrogla klet v slovenskem prostoru in v letu 1974 dograjena na skupno kapaciteto 1,3 mil. litrov. Takrat je veljala za najsodobnejšo klet v bivšem jugoslovanskem prostoru in bil pomemben učni center. V letih, od izgradnje dalje, se klet ni posodabljala in v tehnologiji sledila svetovnim trendom vin, ki so danes v povpraševanju tako doma kot v tujini. Iz navedenega razloga so pristopili k izdelavi investicijskega programa posodobitve kleti in v teh dneh prejeli odobreno Odločbo o pravici do sredstev iz Javnega razpisa za ukrep 123. Skupna vrednost investicijskih vlaganj znaša 884.915 € z deležem nepovratnih sredstev 381.777 €.

„Posodobitev kleti obsega: gradbena dela: sanacija odtokov, sanacija tlakov, sanacija sten, in stropov, izvedba vgradnega jaška za tovorno dvigalo in namestitev tovornega dvigala; sanacija betonskih cistern za vino – zamenjava lesenih vrat; zamenjava razsvetljave in elektroinštalacij v kleti; izvedba elektroinštalacij za hladilni agregat in temperaturno regulacijo hlajenja drozge, mošta in vina, nabava hladilnega agregata za hlajenje drozge, mošta in vina; nabava posode iz nerjaveče pločevine in namestitev hladilnega sistema; nabava posod za sekundarno fermentacijo (penina) in polnilne linije; nadgradnja polnilne linije za male steklenice, ter nabava filtrov in druge opreme. Z omenjenimi posodobitvami bomo dosegli optimalno opremljenost naše kleti in s tem bistveno izboljšali kakovost naše ponudbe. To pomeni, da smo vse bližje uresničitvi naše vizije: »postati eden najbolj prepoznavnih ponudnikov naravnih kakovostnih in vrhunskih vin v slovenskem prostoru in se pozicionirati na drugih trgi EU in trgih tretjih držav“, pravi Milena Rajk, direktorica družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo.

Njihova poslovna strategija je sicer usmerjena v izboljševanje dodane vrednosti. Količinskega obsega pridelave grozdja ne nameravajo več večati. Politiko gradijo na površini 120 ha vinogradniških površin, ki so jih v zadnjih letih obnovili cca 60%.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tekel je sladek vinski mošt traminca