Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Moja Mura - Dober den!

 

V Pomurju vse večja podpora biosfernemu rezervatu Mura

Moja Mura - Dober denMurska Sobota – Minulo nedeljo, prvo v letošnjem septembru je ob Muri pri kroškem brodu potekal posebni dogodek, ki ga je pripravila Zveza društev za obvarovanje reke Mure in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura. Na odmevnem pogovoru o čezmejnem biosfernem rezervatu Mura–Drava–Donava so sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in Svetovnega sklada za naravo – WWF (World Wide Fund for Nature). „Biosferno območje oziroma rezervat ob reki Muri je alternativa energetskemu izkoriščanju Mure in trajnostno prinaša večji gospodarski učinek za lokalne prebivalce in regijo od drugih projektov, zato je naša občina v okviru priprav na regionalni razvojni program predlagala biosferno območje ob Muri in temu so se priključile tudi druge občine", je na dobro obiskanem srečanju MojaMura - dober den, povedal župan občine Velika Polana Damijan Jaklin kot koordinator občin za biosferni rezervat.

Župan mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek pa je opozoril, da je slovenska vlada v različnih obdobjih napovedala dva projekta, najprej elektrarne na Muri, potem pa je v Budimpešti podpisala pristop k biosfernemu rezervatu. „Ta položaj vzbuja nelagodje, saj je država podpisala dokumente za dva diametralno nasprotna projekta, potem pa od nas pričakuje, da se odločimo, kaj želimo. Ja, mi bomo rekli, kaj bomo naredili", je bil odločen Jevšek, ki je napovedal, da že pripravljajo gradivo za sejo mestnega sveta, kjer predlagajo, da pristopijo k biosfernemu rezervatu, da se „priložnost izkoristi, tako da ohranimo vodne vire, talnico in da preprečimo poplavljanje, zelo pomembno pa je, da bomo ljudi ob Muri zelo dobro seznanili, kaj projekt prinaša, saj ne želimo, da bi bili zaradi njega kakor koli prikrajšani. Smo na strani projekta, ta pa mora biti za ljudi priložnost", je dodal Jevšek.
Generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte je povedala, da na ministrstvu projekt podpirajo, saj gre za ohranitev okolja, v katerem so ogrožene rastlinske in živalske vrste, za naravo, kakršne drugod v Sloveniji ni in jo je zato potrebno ohraniti. „Vendar pa mora ministrstvo obravnavati celotno zgodbo, tudi umeščanje elektrarn v prostor, je pa v dokumentih jasno zapisano, da mora vsaka gradnja upoštevati okoljske načrte in poročila, ki povedo, ali je to grožnja temu okolju ali ne. Dejstvo pa je, da je območje Mure že zdaj na območju Nature 2000 in da se tu pod določenimi pogoji nekaj lahko gradi, pri tem pa biosferno območje ne pomeni dodatnega varstvenega režima", je pojasnila Boltetova.
Biosferni rezervat oziroma park namreč nima statusa naravnega ali krajinskega parka, pač pa gre priznanje Unesca, da imamo nekaj posebnega in da to prinaša dodano vrednost ter je tako rekoč blagovna znamka za naravo, ljudi in kulturo s tega območja. Kot je povedal Stojan Habjanič (Zveza društev Moja Mura), o projektu Čezmejni biosferni rezervat Mura–Drava–Donava do 11. septembra poteka javna obravnava in je še mogoče poslati pripombe in predloge, konec septembra pa naj bi tudi Slovenija podpisala predlog skupnega čezmejnega rezervata, ki bo potem kandidiral za Unescovo priznanje.
Ob tem je koordinator petdeželnega projekta Arno Moll iz Svetovnega sklada za naravo (WWF), povedal, da sta Hrvaška in Madžarska vlogi že oddali in je park razglašen, Srbija vlogo pripravlja, naslednja pa bo Slovenija. Moll je dodal, da gre pri zaščiti za pestrost in biser narave, kakršnega v Evropi ni, pri čemer potrebuje območje nov pristop, ta pa pomeni, da mora biti v njegovo varovanje vključeno prebivalstvo. WWF je pobudnik projekta in ga razume dolgoročno, saj traja že skoraj 20 let, 60 odstotkov predvidene površine pa je že priznane kot rezervat.
Čeprav je organizatorjem in seveda množicam obiskovalcev nekoliko ponagajalo tudi vreme, so se vabilu v Krogu odzvali številni ugledni gostje, zlasti tisti, ki jim reka Mura in sploh območje Prekmurja in Prlekije, kaj pomeni. Zato ni manjkalo niti zanimivega spremljevalnega programa in dobre glasbe, za kar so poskrbeli: Vlado Kreslin, Vlado Poredoš, Regina, Dorina, Alma, Moira, Angelski biseri, Urh Zver, Marjan Farič, Dejan Berden, Sončna uprava, citrarji Potonika, folkloristi in ljudske pevke iz Apač, moški pevski zbor Turnišče, Kunštni Prleki iz Ljutomera, Tine Mlinarič s poezijo, ter kantavtor Dani iz Gornje Radgone..., kanuist Štefan Varga je prikazal veslanje čez reko Muro, sploh pa, veselo in prijetno je bilo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Moja Mura - Dober den!