Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Moja Mura - Dober den!

 

V Pomurju vse večja podpora biosfernemu rezervatu Mura

Moja Mura - Dober denMurska Sobota – Minulo nedeljo, prvo v letošnjem septembru je ob Muri pri kroškem brodu potekal posebni dogodek, ki ga je pripravila Zveza društev za obvarovanje reke Mure in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura. Na odmevnem pogovoru o čezmejnem biosfernem rezervatu Mura–Drava–Donava so sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in Svetovnega sklada za naravo – WWF (World Wide Fund for Nature). „Biosferno območje oziroma rezervat ob reki Muri je alternativa energetskemu izkoriščanju Mure in trajnostno prinaša večji gospodarski učinek za lokalne prebivalce in regijo od drugih projektov, zato je naša občina v okviru priprav na regionalni razvojni program predlagala biosferno območje ob Muri in temu so se priključile tudi druge občine", je na dobro obiskanem srečanju MojaMura - dober den, povedal župan občine Velika Polana Damijan Jaklin kot koordinator občin za biosferni rezervat.

Župan mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek pa je opozoril, da je slovenska vlada v različnih obdobjih napovedala dva projekta, najprej elektrarne na Muri, potem pa je v Budimpešti podpisala pristop k biosfernemu rezervatu. „Ta položaj vzbuja nelagodje, saj je država podpisala dokumente za dva diametralno nasprotna projekta, potem pa od nas pričakuje, da se odločimo, kaj želimo. Ja, mi bomo rekli, kaj bomo naredili", je bil odločen Jevšek, ki je napovedal, da že pripravljajo gradivo za sejo mestnega sveta, kjer predlagajo, da pristopijo k biosfernemu rezervatu, da se „priložnost izkoristi, tako da ohranimo vodne vire, talnico in da preprečimo poplavljanje, zelo pomembno pa je, da bomo ljudi ob Muri zelo dobro seznanili, kaj projekt prinaša, saj ne želimo, da bi bili zaradi njega kakor koli prikrajšani. Smo na strani projekta, ta pa mora biti za ljudi priložnost", je dodal Jevšek.
Generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte je povedala, da na ministrstvu projekt podpirajo, saj gre za ohranitev okolja, v katerem so ogrožene rastlinske in živalske vrste, za naravo, kakršne drugod v Sloveniji ni in jo je zato potrebno ohraniti. „Vendar pa mora ministrstvo obravnavati celotno zgodbo, tudi umeščanje elektrarn v prostor, je pa v dokumentih jasno zapisano, da mora vsaka gradnja upoštevati okoljske načrte in poročila, ki povedo, ali je to grožnja temu okolju ali ne. Dejstvo pa je, da je območje Mure že zdaj na območju Nature 2000 in da se tu pod določenimi pogoji nekaj lahko gradi, pri tem pa biosferno območje ne pomeni dodatnega varstvenega režima", je pojasnila Boltetova.
Biosferni rezervat oziroma park namreč nima statusa naravnega ali krajinskega parka, pač pa gre priznanje Unesca, da imamo nekaj posebnega in da to prinaša dodano vrednost ter je tako rekoč blagovna znamka za naravo, ljudi in kulturo s tega območja. Kot je povedal Stojan Habjanič (Zveza društev Moja Mura), o projektu Čezmejni biosferni rezervat Mura–Drava–Donava do 11. septembra poteka javna obravnava in je še mogoče poslati pripombe in predloge, konec septembra pa naj bi tudi Slovenija podpisala predlog skupnega čezmejnega rezervata, ki bo potem kandidiral za Unescovo priznanje.
Ob tem je koordinator petdeželnega projekta Arno Moll iz Svetovnega sklada za naravo (WWF), povedal, da sta Hrvaška in Madžarska vlogi že oddali in je park razglašen, Srbija vlogo pripravlja, naslednja pa bo Slovenija. Moll je dodal, da gre pri zaščiti za pestrost in biser narave, kakršnega v Evropi ni, pri čemer potrebuje območje nov pristop, ta pa pomeni, da mora biti v njegovo varovanje vključeno prebivalstvo. WWF je pobudnik projekta in ga razume dolgoročno, saj traja že skoraj 20 let, 60 odstotkov predvidene površine pa je že priznane kot rezervat.
Čeprav je organizatorjem in seveda množicam obiskovalcev nekoliko ponagajalo tudi vreme, so se vabilu v Krogu odzvali številni ugledni gostje, zlasti tisti, ki jim reka Mura in sploh območje Prekmurja in Prlekije, kaj pomeni. Zato ni manjkalo niti zanimivega spremljevalnega programa in dobre glasbe, za kar so poskrbeli: Vlado Kreslin, Vlado Poredoš, Regina, Dorina, Alma, Moira, Angelski biseri, Urh Zver, Marjan Farič, Dejan Berden, Sončna uprava, citrarji Potonika, folkloristi in ljudske pevke iz Apač, moški pevski zbor Turnišče, Kunštni Prleki iz Ljutomera, Tine Mlinarič s poezijo, ter kantavtor Dani iz Gornje Radgone..., kanuist Štefan Varga je prikazal veslanje čez reko Muro, sploh pa, veselo in prijetno je bilo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Moja Mura - Dober den!