Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Moja Mura - Dober den!

 

V Pomurju vse večja podpora biosfernemu rezervatu Mura

Moja Mura - Dober denMurska Sobota – Minulo nedeljo, prvo v letošnjem septembru je ob Muri pri kroškem brodu potekal posebni dogodek, ki ga je pripravila Zveza društev za obvarovanje reke Mure in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura. Na odmevnem pogovoru o čezmejnem biosfernem rezervatu Mura–Drava–Donava so sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in Svetovnega sklada za naravo – WWF (World Wide Fund for Nature). „Biosferno območje oziroma rezervat ob reki Muri je alternativa energetskemu izkoriščanju Mure in trajnostno prinaša večji gospodarski učinek za lokalne prebivalce in regijo od drugih projektov, zato je naša občina v okviru priprav na regionalni razvojni program predlagala biosferno območje ob Muri in temu so se priključile tudi druge občine", je na dobro obiskanem srečanju MojaMura - dober den, povedal župan občine Velika Polana Damijan Jaklin kot koordinator občin za biosferni rezervat.

Župan mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek pa je opozoril, da je slovenska vlada v različnih obdobjih napovedala dva projekta, najprej elektrarne na Muri, potem pa je v Budimpešti podpisala pristop k biosfernemu rezervatu. „Ta položaj vzbuja nelagodje, saj je država podpisala dokumente za dva diametralno nasprotna projekta, potem pa od nas pričakuje, da se odločimo, kaj želimo. Ja, mi bomo rekli, kaj bomo naredili", je bil odločen Jevšek, ki je napovedal, da že pripravljajo gradivo za sejo mestnega sveta, kjer predlagajo, da pristopijo k biosfernemu rezervatu, da se „priložnost izkoristi, tako da ohranimo vodne vire, talnico in da preprečimo poplavljanje, zelo pomembno pa je, da bomo ljudi ob Muri zelo dobro seznanili, kaj projekt prinaša, saj ne želimo, da bi bili zaradi njega kakor koli prikrajšani. Smo na strani projekta, ta pa mora biti za ljudi priložnost", je dodal Jevšek.
Generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte je povedala, da na ministrstvu projekt podpirajo, saj gre za ohranitev okolja, v katerem so ogrožene rastlinske in živalske vrste, za naravo, kakršne drugod v Sloveniji ni in jo je zato potrebno ohraniti. „Vendar pa mora ministrstvo obravnavati celotno zgodbo, tudi umeščanje elektrarn v prostor, je pa v dokumentih jasno zapisano, da mora vsaka gradnja upoštevati okoljske načrte in poročila, ki povedo, ali je to grožnja temu okolju ali ne. Dejstvo pa je, da je območje Mure že zdaj na območju Nature 2000 in da se tu pod določenimi pogoji nekaj lahko gradi, pri tem pa biosferno območje ne pomeni dodatnega varstvenega režima", je pojasnila Boltetova.
Biosferni rezervat oziroma park namreč nima statusa naravnega ali krajinskega parka, pač pa gre priznanje Unesca, da imamo nekaj posebnega in da to prinaša dodano vrednost ter je tako rekoč blagovna znamka za naravo, ljudi in kulturo s tega območja. Kot je povedal Stojan Habjanič (Zveza društev Moja Mura), o projektu Čezmejni biosferni rezervat Mura–Drava–Donava do 11. septembra poteka javna obravnava in je še mogoče poslati pripombe in predloge, konec septembra pa naj bi tudi Slovenija podpisala predlog skupnega čezmejnega rezervata, ki bo potem kandidiral za Unescovo priznanje.
Ob tem je koordinator petdeželnega projekta Arno Moll iz Svetovnega sklada za naravo (WWF), povedal, da sta Hrvaška in Madžarska vlogi že oddali in je park razglašen, Srbija vlogo pripravlja, naslednja pa bo Slovenija. Moll je dodal, da gre pri zaščiti za pestrost in biser narave, kakršnega v Evropi ni, pri čemer potrebuje območje nov pristop, ta pa pomeni, da mora biti v njegovo varovanje vključeno prebivalstvo. WWF je pobudnik projekta in ga razume dolgoročno, saj traja že skoraj 20 let, 60 odstotkov predvidene površine pa je že priznane kot rezervat.
Čeprav je organizatorjem in seveda množicam obiskovalcev nekoliko ponagajalo tudi vreme, so se vabilu v Krogu odzvali številni ugledni gostje, zlasti tisti, ki jim reka Mura in sploh območje Prekmurja in Prlekije, kaj pomeni. Zato ni manjkalo niti zanimivega spremljevalnega programa in dobre glasbe, za kar so poskrbeli: Vlado Kreslin, Vlado Poredoš, Regina, Dorina, Alma, Moira, Angelski biseri, Urh Zver, Marjan Farič, Dejan Berden, Sončna uprava, citrarji Potonika, folkloristi in ljudske pevke iz Apač, moški pevski zbor Turnišče, Kunštni Prleki iz Ljutomera, Tine Mlinarič s poezijo, ter kantavtor Dani iz Gornje Radgone..., kanuist Štefan Varga je prikazal veslanje čez reko Muro, sploh pa, veselo in prijetno je bilo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Moja Mura - Dober den!