Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Moja Mura - Dober den!

 

V Pomurju vse večja podpora biosfernemu rezervatu Mura

Moja Mura - Dober denMurska Sobota – Minulo nedeljo, prvo v letošnjem septembru je ob Muri pri kroškem brodu potekal posebni dogodek, ki ga je pripravila Zveza društev za obvarovanje reke Mure in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura. Na odmevnem pogovoru o čezmejnem biosfernem rezervatu Mura–Drava–Donava so sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in Svetovnega sklada za naravo – WWF (World Wide Fund for Nature). „Biosferno območje oziroma rezervat ob reki Muri je alternativa energetskemu izkoriščanju Mure in trajnostno prinaša večji gospodarski učinek za lokalne prebivalce in regijo od drugih projektov, zato je naša občina v okviru priprav na regionalni razvojni program predlagala biosferno območje ob Muri in temu so se priključile tudi druge občine", je na dobro obiskanem srečanju MojaMura - dober den, povedal župan občine Velika Polana Damijan Jaklin kot koordinator občin za biosferni rezervat.

Župan mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek pa je opozoril, da je slovenska vlada v različnih obdobjih napovedala dva projekta, najprej elektrarne na Muri, potem pa je v Budimpešti podpisala pristop k biosfernemu rezervatu. „Ta položaj vzbuja nelagodje, saj je država podpisala dokumente za dva diametralno nasprotna projekta, potem pa od nas pričakuje, da se odločimo, kaj želimo. Ja, mi bomo rekli, kaj bomo naredili", je bil odločen Jevšek, ki je napovedal, da že pripravljajo gradivo za sejo mestnega sveta, kjer predlagajo, da pristopijo k biosfernemu rezervatu, da se „priložnost izkoristi, tako da ohranimo vodne vire, talnico in da preprečimo poplavljanje, zelo pomembno pa je, da bomo ljudi ob Muri zelo dobro seznanili, kaj projekt prinaša, saj ne želimo, da bi bili zaradi njega kakor koli prikrajšani. Smo na strani projekta, ta pa mora biti za ljudi priložnost", je dodal Jevšek.
Generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte je povedala, da na ministrstvu projekt podpirajo, saj gre za ohranitev okolja, v katerem so ogrožene rastlinske in živalske vrste, za naravo, kakršne drugod v Sloveniji ni in jo je zato potrebno ohraniti. „Vendar pa mora ministrstvo obravnavati celotno zgodbo, tudi umeščanje elektrarn v prostor, je pa v dokumentih jasno zapisano, da mora vsaka gradnja upoštevati okoljske načrte in poročila, ki povedo, ali je to grožnja temu okolju ali ne. Dejstvo pa je, da je območje Mure že zdaj na območju Nature 2000 in da se tu pod določenimi pogoji nekaj lahko gradi, pri tem pa biosferno območje ne pomeni dodatnega varstvenega režima", je pojasnila Boltetova.
Biosferni rezervat oziroma park namreč nima statusa naravnega ali krajinskega parka, pač pa gre priznanje Unesca, da imamo nekaj posebnega in da to prinaša dodano vrednost ter je tako rekoč blagovna znamka za naravo, ljudi in kulturo s tega območja. Kot je povedal Stojan Habjanič (Zveza društev Moja Mura), o projektu Čezmejni biosferni rezervat Mura–Drava–Donava do 11. septembra poteka javna obravnava in je še mogoče poslati pripombe in predloge, konec septembra pa naj bi tudi Slovenija podpisala predlog skupnega čezmejnega rezervata, ki bo potem kandidiral za Unescovo priznanje.
Ob tem je koordinator petdeželnega projekta Arno Moll iz Svetovnega sklada za naravo (WWF), povedal, da sta Hrvaška in Madžarska vlogi že oddali in je park razglašen, Srbija vlogo pripravlja, naslednja pa bo Slovenija. Moll je dodal, da gre pri zaščiti za pestrost in biser narave, kakršnega v Evropi ni, pri čemer potrebuje območje nov pristop, ta pa pomeni, da mora biti v njegovo varovanje vključeno prebivalstvo. WWF je pobudnik projekta in ga razume dolgoročno, saj traja že skoraj 20 let, 60 odstotkov predvidene površine pa je že priznane kot rezervat.
Čeprav je organizatorjem in seveda množicam obiskovalcev nekoliko ponagajalo tudi vreme, so se vabilu v Krogu odzvali številni ugledni gostje, zlasti tisti, ki jim reka Mura in sploh območje Prekmurja in Prlekije, kaj pomeni. Zato ni manjkalo niti zanimivega spremljevalnega programa in dobre glasbe, za kar so poskrbeli: Vlado Kreslin, Vlado Poredoš, Regina, Dorina, Alma, Moira, Angelski biseri, Urh Zver, Marjan Farič, Dejan Berden, Sončna uprava, citrarji Potonika, folkloristi in ljudske pevke iz Apač, moški pevski zbor Turnišče, Kunštni Prleki iz Ljutomera, Tine Mlinarič s poezijo, ter kantavtor Dani iz Gornje Radgone..., kanuist Štefan Varga je prikazal veslanje čez reko Muro, sploh pa, veselo in prijetno je bilo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Moja Mura - Dober den!