Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Gornji Radgoni že okroglo 350 pribežnikov

 

Stanje v zbirnem centru na Pomurskem sejmu je mirno, a že v „zraku diši" nevarnost prisilnega odhoda v sosednji Avstrijo

Begunci Gornja RadgonaPotem ko so v noči na soboto na Pomursko sejmišče v Gornji Radgoni, v lepo urejeni zbirni center, iz Brežic pripeljali 198 prebežnikov, se jim je v soboto opoldan pridružilo še 150 novih migrantov iz Sirije, Afganistana, Pakistana, Iraka. Bangladeša, Nigerije in Egipta. Tako je na Pomurskem sejmišču, kjer za vse potrebno skrbijo desetine prostovoljcev RK in Karitasa, skupaj že 350 pribežnikov, v kratkem pa naj bi se število vsaj podvojilo, saj še ni znano kdaj bodo začeli begunce odvažati nazaj na Hrvaško, čeprav je Avstrija, čez reko Muro, le 500 metrov stran. „Gre za tuje državljane, ki so na nedovoljen način prestopili državno mejo na območju Novega mesta, bodisi da niso imeli dokumentov ali so to storili ilegalno. Zato je naša naloga, da upoštevamo predpise, in jih vrnemo v državo od koder so ilegalno prišli, v našem primeru na Hrvaško. Ne vem kdaj se bo to zgodilo, vrnitev prebežnikov hrvaškim varnostnim organom, na podlagi sporazuma o vračanju oseb med državama, je še najavljena", je povedal vodja SUP PU Murska Sobota Borut Kocet.

Glede na to, da se že pojavljajo nezadovoljstva med prebežniki, in da slednji odklanjajo hrano, saj želijo priti še posebej do Avstrije, ne pa nazaj na Hrvaško, pa je Kocet zagotovil, da bodo policisti storili vse kar jim narekuje zakon. Predvsem pa je zatrdil, da bo poskrbljeno za prebivalce Gornje Radgone in ostale državljane, ter njihovo premoženje. Občane so sicer že zaprosili tudi za pomoč v najnujnejših potrebščinah. Naši viri izza sten zbirnega centra na Pomurskem sejmišču pravijo, da je stanje sicer vzdržno, a tudi, da „v zraku diši" poskus preboja do nekaj sto metrov oddaljene Avstrije, kjer mimogrede vsaj v dopoldanskem času ni bilo videti okrepljenih policijskih enot, popoldan pa naj bi se meji z našo državo približevala tudi večja vojaška enota z okoli 150 vojakov.
Po besedah generalnega tajnika Škofijske karitas Murska Sobota Jožefa Kocipra so begunci v Gornji Radgoni predvsem v velikem pričakovanju, kako bodo šli naprej proti cilju, ki ga imajo že od začetka poti. Na vprašanje, ali vedo, da jih bodo vrnili na Hrvaško, Kociper odgovarja, da tega ne ve. „Humanitarne organizacije so jih z vso logistiko dobro podprle, najnujnejše potrebščine so dobili, vodo in nekaj prehrane, tudi higienski material, veliko je otrok in žena, tako da so tu zahtevnejše skupine. Zato bi potrebovali predvsem hrano za otroke ter hrano, kot so ribe v konzervah, za otroke pleničke, higienske vložke in osebno perilo za ženske", je med drugim dejal Kociper.
Tudi v zbirnem centru za begunce v Črnem lesu v bližini Lenarta so sicer ponoči sprejeli 150 prebežnikov, ki so v petek v Slovenijo vstopili na območju PU Novo mesto. A omenjena skupina očitno ni zadovoljna z nastanitvijo, saj se je po prespani noči, iz Lenarta po lokalnih cestah in avtocesti, peš odpravila proti Šentilju. Namenjeni so v Avstrijo, ki ima zbirni center na starem mejnem prehodu, na desni strani pred Debelo Berto. Prva skupina beguncev je že zgodaj popoldan prispela na mejo z Avstrijo, kjer pa jih je zadržala tamkajšnja policija. Iz PU Maribor so medtem sporočili, da so v zbirnem centru v Črnem lesu bili nastanjeni tudi otroci in ženske, večinoma gre za državljane Sirije in Afganistana.

Galerija

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V Gornji Radgoni že okroglo 350 pribežnikov