Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Iz apaške doline v olimpijski Soči!

 

Na pogorišču nekdanjega Mizarstva Dresler raste in se razvija novo uspešno podjetje

HISPotem, ko je pred dobrim letom ugasnilo, pred tem uspešno podjetje, Mizarstvo Dresler iz Podgorja v Apaški dolini, se je k sreči hitro našel kupec propadajočega podjetja.

Prišel je z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, in na pogorišču nekdanjega Mizarstva Dresler že leto dni raste in se razvija novo podjetje H.I.S. - Hotel interior solutions. Čeprav je matična družba v mestu Abtenau na Salzburškem to ne pomeni, da novi lastnik ni poskrbel za svoje novo podjetje v Apaški dolini, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Trate – Šentilj. Res je sicer v prvem letu bilo kar nekaj težav, zato rezultati poslovanja še niso na pričakovani ravni, saj je bilo potrebno, prilagajanje na nove produkte. Veliko energije se je posvetilo izobraževanju kadrov, saj na primer pri nas ni nobene šole, ki bi izobraževala rezbarje. Zaposleni so zadovoljni, saj v zdravem kolektivu vidijo lepo in varno prihodnost, lastnika in direktorja družbe H.I.S Josefa Hasenschwandtnerja, nekoliko motijo nekatere govorice, češ da se mu gre samo za zaslužek in naj bi zato „le za kratek čas“ odkupil nekdanje mizarstvo. Obžaluje, da ne prihaja pogosto v Podgorje, vendar je to zato, ker pripravlja nove projekte, da bi proizvodnja v Podgorju tekla nemoteno. Kljub pomanjkanju časa nam je Josef Hasenschwandtner ob zadnjem obisku bil na razpolago za pogovor.

Opremljajo predvsem hotele v rustikalni izvedbi iz starega lesa

Sam je lokalni in celotni slovenski javnosti želel predvsem sporočiti, da so njegovi načrti in cilji v Apaški dolini in v Sloveniji visoki in predvsem dolgoročni. Hkrati je širši javnosti želel predstaviti tudi svoj način rustikalne izdelave opreme za hotele in druge objekte. Ko je pred dobrim letom slišal za težave Mizarstva Dresler, ki so ga ponujali v prodajo, si je ogledal objekte in tukajšnje tiho, mirno in lepo območje, ter se hitro odločil za vlaganje v naši državi. H.I.S., ki poleg Avstrije, Nemčije, Nizozemske in še nekaterih EU državah, posebej veliko dela v Rusiji in Ukrajini, povsod pa se ukvarja z izdelavo in oblikovanjem predmetov iz starega naravnega lesa. Tako je tudi v Podgorju, kjer je od bivšega lastnika prevzel nekaj zaposlenih, ki so to želeli, moralo priti do velikih sprememb, saj so nekoč tam delali samo iz novega lesa in iverice. Sedaj leto dni po začetku, ki ni bil lahek, je v podgorskem H.I.S.-u zaposlenih 28 ljudi. Velika večina, kar 24 jih je v proizvodnji, preostali štirje pa so odgovorni za projekte, pripravo dela, nabavo in organizacijo proizvodnje.

Kritika slovenskemu poklicnemu šolstvu, saj nihče ne izobražuje rezbarjev

Lastnik je zadovoljen z ekipo, kateri zaupa, saj je delovna in motivirana za delo. In zato je odločen, da bo najpozneje v letu 2013 širil proizvodne prostore. V obstoječih prostorih bo še naprej potekala proizvodnja ekskluzivnega pohištva. Novi del proizvodnje pa bo namenjen proizvodnji masivnega pohištva srednjega razreda za opremo hotelov in drugih nastanitvenih objektov. Zaradi širitve bodo zaposlili še najmanj 20 ljudi, predvsem domačinov. Potrebe se kažejo že sedaj, vendar trenutne kapacitete ne omogočajo hitrejše realizacije naročil, ki prihajajo zlasti iz Rusije, kjer trenutno opremljajo kar nekaj hotelov in drugih objektov za zimske OI, ki bodo 2014 leta v Sočiju. V Rusiji naj bi šele konec leta 2013 končali sedanja naročila, dobivajo pa nova naročila iz celotne Evrope, kjer ima podjetje H.I.S. visoke reference, saj kupci cenijo prestižno opremo iz starega lesa... Njihovi produkti so izdelava rustikalne notranje in zunanje opreme zlasti za prestižne hotele. Največ delajo po sistemu na ključ in imajo zagotovljena naročila najmanj do leta 2016.

Sedanjim 28 zaposlenim naj bi se pridružilo še 20 novih

„Priznam, da je v Podgorju na začetku bilo nekaj težav, a najbrž ne več kot drugje, kjer delamo. Potrebno je bilo prilagoditi dokumentacijo, se prilagoditi novim produktom, se prilagoditi slovenskim predpisom na davčnem, kadrovskem in drugih področjih, ipd. Že v prevem letu smo morali investirati, zamenjati del opreme, uvesti nove računalniške programe za vodenje proizvodnje za optimalno porabo materialov. Zgodba zase je kader, saj v Sloveniji ni bilo možno najti izučenih rezbarjev. Zato smo morali iz Avstrije pripeljati strokovnjakinjo, ki je izvedla notranje izobraževanje in sedaj je bistveno lažje. Vsem mora biti jasno, da so pri nas prav delavci v proizvodnji najpomembnejši in tako bo tudi v bodoče. Naši sodelavci tukaj v Podgorju so se doslej učili, sedaj pa sledi napredek“, razlaga Josef Hasenschwandtner. "Veliko detajlov na opremi ročno obdelamo. Izdelki se prodajo na zahtevne trge, kjer je kupna moč visoka, in kjer vedo ceniti lep in kakovosten izdelek." Naš sogovornik verjame, da je tako tudi v Sloveniji, in zato v prihodnosti vidi tržno nišo tudi pri nas. Ob tem si želi, da bi pri nas nastala lastna proizvodna linija, hkrati pa tudi razvojna in prodajna mreža...

Torej H.I.S. - Hotel interior solutions, oz. Josef Hasenschwandtner, ima v Podgorju, Apaški dolini in Sloveniji, resne in dolgoročne namene, zato se zaposlenim in njihovim družinam ni treba bati za prihodnost!

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Iz apaške doline v olimpijski Soči!