Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tadej je doktoriral pri šestindvajsetih

( 2 Ocen ) 

Študiral je na univerzah v Ljubljani, Burgundiji, Sarajevu in Tübingenu - doktoriral na UL pod mentorstvom red. prof. dr. Cvetke Tóth, in sicer z delom Postmetafizični ethos ekonomiziranega globalizma

Tadej PircObmočje Gornje Radgone premore veliko akademikov, in prav na dan, ko je občina Gornja Radgona praznovala svoj 20. občinski praznik, v četrtek 1. oktobra letos je dobila še enega, zelo mladega doktorja znanosti. Prvi dan letošnjega oktobra je namreč doktorsko disertacijo uspešno zagovarjal mladi Radgončan Tadej Pirc, ki je tako postal doktor znanosti že pri rosnih šestindvajsetih.

Filozof, urednik, prevajalec Tadej Pirc se je rodij 4.12.1988). Osnovno šolo je obiskoval v Gornji Radgoni, gimnazijo pa v Ljutomeru. Filozofijo je študiral na univerzah v Ljubljani, Burgundiji, Sarajevu in Tübingenu. Sedaj pa je doktoriral na Univerzi v Ljubljani pod mentorstvom red. prof. dr. Cvetke Tóth, in sicer z delom Postmetafizični ethos ekonomiziranega globalizma, v katerem je z metodološkega in epistemološkega stališča postmetafizike kulturnohermenevtično analiziral psihološke ter ekonomske silnice svetovnozgodovinskega ethosa sodobnosti. V svojem znanstvenoraziskovalnem delu se Tadej ukvarja z metafizičnimi vprašanji odnosa med biološkim, psihološkim in političnim, zlasti pa si prizadeva po celostnem motrenju biti kot temeljnega raziskovalnega objekta znanosti.
Svoje izsledke mladi Radgončan redno objavlja v mednarodnih znanstvenih revijah. Je avtor 16 izvirnih znanstvenih člankov, urednik šestih znanstvenih monografij in prevajalec desetih znanstvenih člankov iz angleškega jezika ter knjige iz nemškega jezika. V zadnjih štirih letih se je udeležil mnogih mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim v Pragi, Vilni, Gdansku, Melbournu in na Reki, ob tem pa tudi sam pripravil 5 tovrstnih srečanj, in sicer v Gornji Radgoni, Ljubljani in Tbilisiju. Trenutno koordinira mednarodni znanstveni kongres na Jagelonski univerzi v Krakovu.
Ob številnih štipendijah (Zoisova štipendija, Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija, Erasmus, Erasmus+, štipendija Ustanove dr. Antona Trstenjaka in dve štipendiji Erasmus Mundus) je za svoje delo na temo Znanost, napredek in zgodovina prejel nagrado Univerze v Queenslandu. Od leta 2012 vodi društvo A priori (sedež v Gornji Radgoni) s statusom društva v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti. Leta 2013 se je kot raziskovalni sodelavec pridružil Inštitutu S. Kierkegaarda v Ljubljani. V akademskem letu 2015/16 kot štipendist Evropske komisije opravlja znanstvenoraziskovalno delo na Univerzi v Sarajevu... Po uspešnem zagovoru doktorske disertacije bo imel mladi fant z akademskim naslovom sedaj še veliko znanstveno raziskovalnih opravil, ne le v Sloveniji, temveč po vsem svetu!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tadej je doktoriral pri šestindvajsetih