V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer praznujejo prvih deset let obstoja in delovanja, pogosto poskrbijo, da so praznični dnevi nepozabni. In tako je bilo v letošnjem februarju, ko je najprej bil kulturni dan, nato pust, pa Valentinovo... Ob letošnjem pustu so tako organizirali pravo »mini pustno rajanje« na katerem so sodelovale vse generacije. Dom so namreč na dan pustovanja obiskali najprej otroci iz sosednjega Vrtca Manka Golarja, ki so stanovalcem pripravili mimohod v pustnih maskah. Na obraze prisotnih v avli so pričarali široke nasmehe in dobra volja se je nenadoma razlila kar po celem DSO. Otroci in prijazne vzgojiteljice, ki so bile tudi lepo našemljene, so se razveselili ocvrtih »mišk« in soka, saj jih je direktor DSO-GR d.o.o., mag. Marjan Žula, povabil na druženje po uspešnem mimohodu in se hkrati zahvalil za »obisk maškar«.
Na območju Slovenske Bistrice je Pohodniška sekcija ŠD Elektro Maribor pripravila 4. Nejčev spominski pohod, s katerim so udeleženci počastili spomin na mladega sodelavca-električarja, Nejca Mesariča. Kot je znano je pred štirimi leti, v pričetku februarja, Slovenijo zajela izjemna naravna ujma. Pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročil žled, in pri ponovnem vzpostavljanju oskrbe prebivalstva z električno energijo, je življenje tragično izgubil mlad fant Nejc Mesarič. V spomin nanj in na njegov pogum je letos tako organiziran že četrti pohod in spominska slovesnost, ki so se je, že tradicionalno, udeležili tudi predstavniki Hrvaškega elektrogospodarstva (Hrvatske elektroprivrede), ki so pred leti z odlično usposobljenimi ekipami priskočili na pomoč slovenskim elektromonterjem pri odpravljanju zahtevnih posledic vremenske ujme.Tadej je doktoriral pri šestindvajsetih
Študiral je na univerzah v Ljubljani, Burgundiji, Sarajevu in Tübingenu - doktoriral na UL pod mentorstvom red. prof. dr. Cvetke Tóth, in sicer z delom Postmetafizični ethos ekonomiziranega globalizma
Območje Gornje Radgone premore veliko akademikov, in prav na dan, ko je občina Gornja Radgona praznovala svoj 20. občinski praznik, v četrtek 1. oktobra letos je dobila še enega, zelo mladega doktorja znanosti. Prvi dan letošnjega oktobra je namreč doktorsko disertacijo uspešno zagovarjal mladi Radgončan Tadej Pirc, ki je tako postal doktor znanosti že pri rosnih šestindvajsetih.
Filozof, urednik, prevajalec Tadej Pirc se je rodij 4.12.1988). Osnovno šolo je obiskoval v Gornji Radgoni, gimnazijo pa v Ljutomeru. Filozofijo je študiral na univerzah v Ljubljani, Burgundiji, Sarajevu in Tübingenu. Sedaj pa je doktoriral na Univerzi v Ljubljani pod mentorstvom red. prof. dr. Cvetke Tóth, in sicer z delom Postmetafizični ethos ekonomiziranega globalizma, v katerem je z metodološkega in epistemološkega stališča postmetafizike kulturnohermenevtično analiziral psihološke ter ekonomske silnice svetovnozgodovinskega ethosa sodobnosti. V svojem znanstvenoraziskovalnem delu se Tadej ukvarja z metafizičnimi vprašanji odnosa med biološkim, psihološkim in političnim, zlasti pa si prizadeva po celostnem motrenju biti kot temeljnega raziskovalnega objekta znanosti.
Svoje izsledke mladi Radgončan redno objavlja v mednarodnih znanstvenih revijah. Je avtor 16 izvirnih znanstvenih člankov, urednik šestih znanstvenih monografij in prevajalec desetih znanstvenih člankov iz angleškega jezika ter knjige iz nemškega jezika. V zadnjih štirih letih se je udeležil mnogih mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim v Pragi, Vilni, Gdansku, Melbournu in na Reki, ob tem pa tudi sam pripravil 5 tovrstnih srečanj, in sicer v Gornji Radgoni, Ljubljani in Tbilisiju. Trenutno koordinira mednarodni znanstveni kongres na Jagelonski univerzi v Krakovu.
Ob številnih štipendijah (Zoisova štipendija, Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija, Erasmus, Erasmus+, štipendija Ustanove dr. Antona Trstenjaka in dve štipendiji Erasmus Mundus) je za svoje delo na temo Znanost, napredek in zgodovina prejel nagrado Univerze v Queenslandu. Od leta 2012 vodi društvo A priori (sedež v Gornji Radgoni) s statusom društva v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti. Leta 2013 se je kot raziskovalni sodelavec pridružil Inštitutu S. Kierkegaarda v Ljubljani. V akademskem letu 2015/16 kot štipendist Evropske komisije opravlja znanstvenoraziskovalno delo na Univerzi v Sarajevu... Po uspešnem zagovoru doktorske disertacije bo imel mladi fant z akademskim naslovom sedaj še veliko znanstveno raziskovalnih opravil, ne le v Sloveniji, temveč po vsem svetu!
