Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Janković v kapelskih in ljutomerskih goricah

 

Vesela in zanimiva martinovanja na severovzhodu države so izkoristili tudi vodje nekaterih političnih strank in skupin, ter lokalni kandidati na volitvah

Martinovanje KapelaOb sončnem in lepem koncu „Martinovega tedna“ so se tudi na skrajnjem severovzhodu Slovenije zvrstila številna martinovanja in drugi dogodki povezani s šegami in običaji sv. Martina.

Še posebej se je veliko jedlo in pilo, a kljub temu na prometnicah ni bilo posebnih dogodkov, enako ni bilo nič več kršitev javnega reda in miru, kot je to običajno ob koncih tedna. Ta konec tedna so še posebej vesela martinovanja potekala v Apačah, Benediktu, Cerkvenjaku, Črenšovcih, na Kapeli, v Lendavi, Ljutomeru, Ormožu ipd. Vesela in zanimiva martinovanja na severovzhodu države, kjer se je zbralo nadpovprečno veliko veseljakov, vinoljubov in drugih gostov od blizu in daleč pa so izkoristili tudi vodje nekaterih političnih strank in skupin, ter lokalni kandidati na bližajočih se predčasnih parlamentarnih volitvah. Med njimi tudi Zoran Jankovič, ki je konec tedna prebil v Prlekiji in Prekmurju, po znanih podatkih pa se je udeležil martinovanj na Kapeli in v Ljutomeru.

V prleški prestolnici Ljutomeru je prizorišče veselega in razigranega dogodka bilo na glavnem mestnem trg, kjer je bil postavljen velik in ogrevan šotor. Trlo se je obiskovalcev, za katere je seveda bilo dobro poskrbljeno z jedačo in pijačo, ter tudi za najmlajše goste. Zvečer je vse prisotne nagovorila tudi ljutomerska županja Olga Karba, ki je skupaj z Zoranom Jankovićem in moderatorjem, humoristom Romanom Maričem (Pepek z brega), tudi nazdravila z novim, ravnokar krščenim vinom iz Ljutomersko – Jeruzalemskih vinogradov. Pri spreminjanju mošta v vino sta Pepeku z brega pomagala Klumpa in Prleški Aleš, za dobro razpoloženje pa je poskrbela glasbena skupina Victory, ki je dodobra ogrela veselo družbo…Že v petek dopoldan so v ogrevanem šotoru gostom bili na voljo pečeni kostanji, mošt in kuhano vino, popoldan pa je sledila degustacija vin ter večerni koncert skupin Dismissed in Glinasti golobi.

Še bolj razigrano in veselo je bilo ob prvi okroglo zgrajeni vinski kleti v Sloveniji, na Kapeli nad Radenci, kjer je potekalo, 3. tradicionalno martinovanje s krstom mošta. In čeprav so prireditveni prostor razširili, je očitno da bo potrebno dodatna širitev, kajti ljudi se je dejansko trlo. Prisotne so pozdravili: župan občine Radenci Janko Rihtarič, direktorica družbe Kapela Milena Rajk, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, 15. slovenska vinska kraljica Simona Žugelj. V kulturnem programu pa so sodelovali: Kapelski kvartet, učenci OŠ Kapela, mladi plesalci Plesnega kluba Zeko, člani Folklorne skupine KUD Janko Divjak s Kapele, otroci vrtca Radenci, člani Tamburaške skupine Drotmantraši, mladi harmonikarji Martina, Gregor, Rok in Miha, ansambel rudnika Hrastnik Veseli zapiralci. Moderatorja – humorista Emil Šmid in Samo Tuš Korl, ki je poskrbel tudi za vrhunec prireditve - krst mošta. Za prijetno zabavo pa je poskrbela odlična glasbena skupina Čuki, kot dodatna ponudba pa je bil prvi slovenski Martinov Safari, sploh zelo lepo martinovanje in celotno dogajanje, bogata kulinarika in ponudba vseh sodelujočih.

Kot rečeno so dogajanje, katerega so se, poleg Zorana Jankoviča, med drugimi udeležili vsaj še štirje kandidati za DZ volitve (Mateja Hauzer – Lista Jankovič, Miran Jelen – Lista Virant, Samo Tuš – Zares in Dejan Židan – SD) so popestrili z izvedo prvega Martinovega safarija, ki je obsegal zanimiv program: Vožnja od prireditvenega prostora Martinovanja do nasada traminca, našega 60 letnega jubilanta, kuhanje vina, domači kruh z zaseko; nadaljevanje vožnje po znameniti turistični poti »Atilova pot« in ogled območja nekdanjega Atilovega gradu; vožnja do železnega vrelca naravne mineralne vode v kraju Šratovci.

„S ponudbo Martinovega safarija želimo obiskovalcem približati lepote kapelskih vinogradov. Želimo, da obiskovalci začutijo pridih tradicije vinogradništva, ki sega v 12. stoletje. Ponudba safarija bo v prihodnje stalnica ponudbe vinskega in poslovnega turizma“, je povedala direktorica družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo Milena Rajk.

Zoran Janković: Znanje iz gospodarstva moramo združiti z idejami ljudi

Bivanje na severovzhodu države je predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković izkoristil tudi za obisk Murske Sobote, kjer je med drugim dejal, da „znanje iz gospodarstva moramo predvsem združiti z idejami ljudi, ki živijo v tej regiji. V Prekmurju predvsem v turizmu in integrirani pridelavi moramo zagnati mala in srednja podjetja. Janković se je sicer s kandidati in kandidatkami svoje stranke s tega območja srečal s predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefanom Pavlinjekom in predsednikom območne obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota Vladom Mandičem, z lokalnimi podjetniki ter obiskovalci spletne strani stranke.

„To, kar sem slišal, le potrjuje moje teze: treba je vpeljati davčne olajšave za vse nove investicije, ki prinašajo dodano vrednost in delovna mesta, državna dela in nove investicije, ker moramo zagnati gospodarstvo, predvsem pa moramo dati možnost domačim ljudem, da pokažejo svoje sposobnosti“,je po srečanju povedal Janković, ki meni, da je krivda, da Prekmurju ne gre dobro, tako na strani države, saj je bil zakon o Pomurju dober, vendar je bila slaba njegova implementacija, kot tudi na strani domačinov, ker niso izkoristili svojih prednosti, saj imajo uspešne dejavnosti. Pavlinjek je Jankoviću predal spisek predlogov oziroma prednostnih nalog obrtnikov in podjetnikov, ki jim mora nova vlada takoj izvesti. Obrtnike in podjetnike po njegovih besedah zelo moti nelojalna konkurenca, saj po eni strani k nam prihaja poceni delovna sila iz Madžarske in drugih vzhodnih držav, po drugi strani pa so sami zelo težko konkurenčni v Avstriji, saj ta ščiti svoje delodajalce.

Mandič je zakon o pomoči pomurski regiji ocenil kot dober, saj je pomagal podjetnikom, a hkrati je obžaloval, da je v drugem delu dobil tako slab prizvok, denar pa je začel odtekati iz pokrajine.

Tukaj si lahko ogledate slike z Kapele.

Tukaj si lahko ogledate slike iz Ljutomera.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Janković v kapelskih in ljutomerskih goricah