Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Janković v kapelskih in ljutomerskih goricah

 

Vesela in zanimiva martinovanja na severovzhodu države so izkoristili tudi vodje nekaterih političnih strank in skupin, ter lokalni kandidati na volitvah

Martinovanje KapelaOb sončnem in lepem koncu „Martinovega tedna“ so se tudi na skrajnjem severovzhodu Slovenije zvrstila številna martinovanja in drugi dogodki povezani s šegami in običaji sv. Martina.

Še posebej se je veliko jedlo in pilo, a kljub temu na prometnicah ni bilo posebnih dogodkov, enako ni bilo nič več kršitev javnega reda in miru, kot je to običajno ob koncih tedna. Ta konec tedna so še posebej vesela martinovanja potekala v Apačah, Benediktu, Cerkvenjaku, Črenšovcih, na Kapeli, v Lendavi, Ljutomeru, Ormožu ipd. Vesela in zanimiva martinovanja na severovzhodu države, kjer se je zbralo nadpovprečno veliko veseljakov, vinoljubov in drugih gostov od blizu in daleč pa so izkoristili tudi vodje nekaterih političnih strank in skupin, ter lokalni kandidati na bližajočih se predčasnih parlamentarnih volitvah. Med njimi tudi Zoran Jankovič, ki je konec tedna prebil v Prlekiji in Prekmurju, po znanih podatkih pa se je udeležil martinovanj na Kapeli in v Ljutomeru.

V prleški prestolnici Ljutomeru je prizorišče veselega in razigranega dogodka bilo na glavnem mestnem trg, kjer je bil postavljen velik in ogrevan šotor. Trlo se je obiskovalcev, za katere je seveda bilo dobro poskrbljeno z jedačo in pijačo, ter tudi za najmlajše goste. Zvečer je vse prisotne nagovorila tudi ljutomerska županja Olga Karba, ki je skupaj z Zoranom Jankovićem in moderatorjem, humoristom Romanom Maričem (Pepek z brega), tudi nazdravila z novim, ravnokar krščenim vinom iz Ljutomersko – Jeruzalemskih vinogradov. Pri spreminjanju mošta v vino sta Pepeku z brega pomagala Klumpa in Prleški Aleš, za dobro razpoloženje pa je poskrbela glasbena skupina Victory, ki je dodobra ogrela veselo družbo…Že v petek dopoldan so v ogrevanem šotoru gostom bili na voljo pečeni kostanji, mošt in kuhano vino, popoldan pa je sledila degustacija vin ter večerni koncert skupin Dismissed in Glinasti golobi.

Še bolj razigrano in veselo je bilo ob prvi okroglo zgrajeni vinski kleti v Sloveniji, na Kapeli nad Radenci, kjer je potekalo, 3. tradicionalno martinovanje s krstom mošta. In čeprav so prireditveni prostor razširili, je očitno da bo potrebno dodatna širitev, kajti ljudi se je dejansko trlo. Prisotne so pozdravili: župan občine Radenci Janko Rihtarič, direktorica družbe Kapela Milena Rajk, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, 15. slovenska vinska kraljica Simona Žugelj. V kulturnem programu pa so sodelovali: Kapelski kvartet, učenci OŠ Kapela, mladi plesalci Plesnega kluba Zeko, člani Folklorne skupine KUD Janko Divjak s Kapele, otroci vrtca Radenci, člani Tamburaške skupine Drotmantraši, mladi harmonikarji Martina, Gregor, Rok in Miha, ansambel rudnika Hrastnik Veseli zapiralci. Moderatorja – humorista Emil Šmid in Samo Tuš Korl, ki je poskrbel tudi za vrhunec prireditve - krst mošta. Za prijetno zabavo pa je poskrbela odlična glasbena skupina Čuki, kot dodatna ponudba pa je bil prvi slovenski Martinov Safari, sploh zelo lepo martinovanje in celotno dogajanje, bogata kulinarika in ponudba vseh sodelujočih.

Kot rečeno so dogajanje, katerega so se, poleg Zorana Jankoviča, med drugimi udeležili vsaj še štirje kandidati za DZ volitve (Mateja Hauzer – Lista Jankovič, Miran Jelen – Lista Virant, Samo Tuš – Zares in Dejan Židan – SD) so popestrili z izvedo prvega Martinovega safarija, ki je obsegal zanimiv program: Vožnja od prireditvenega prostora Martinovanja do nasada traminca, našega 60 letnega jubilanta, kuhanje vina, domači kruh z zaseko; nadaljevanje vožnje po znameniti turistični poti »Atilova pot« in ogled območja nekdanjega Atilovega gradu; vožnja do železnega vrelca naravne mineralne vode v kraju Šratovci.

„S ponudbo Martinovega safarija želimo obiskovalcem približati lepote kapelskih vinogradov. Želimo, da obiskovalci začutijo pridih tradicije vinogradništva, ki sega v 12. stoletje. Ponudba safarija bo v prihodnje stalnica ponudbe vinskega in poslovnega turizma“, je povedala direktorica družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo Milena Rajk.

Zoran Janković: Znanje iz gospodarstva moramo združiti z idejami ljudi

Bivanje na severovzhodu države je predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković izkoristil tudi za obisk Murske Sobote, kjer je med drugim dejal, da „znanje iz gospodarstva moramo predvsem združiti z idejami ljudi, ki živijo v tej regiji. V Prekmurju predvsem v turizmu in integrirani pridelavi moramo zagnati mala in srednja podjetja. Janković se je sicer s kandidati in kandidatkami svoje stranke s tega območja srečal s predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefanom Pavlinjekom in predsednikom območne obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota Vladom Mandičem, z lokalnimi podjetniki ter obiskovalci spletne strani stranke.

„To, kar sem slišal, le potrjuje moje teze: treba je vpeljati davčne olajšave za vse nove investicije, ki prinašajo dodano vrednost in delovna mesta, državna dela in nove investicije, ker moramo zagnati gospodarstvo, predvsem pa moramo dati možnost domačim ljudem, da pokažejo svoje sposobnosti“,je po srečanju povedal Janković, ki meni, da je krivda, da Prekmurju ne gre dobro, tako na strani države, saj je bil zakon o Pomurju dober, vendar je bila slaba njegova implementacija, kot tudi na strani domačinov, ker niso izkoristili svojih prednosti, saj imajo uspešne dejavnosti. Pavlinjek je Jankoviću predal spisek predlogov oziroma prednostnih nalog obrtnikov in podjetnikov, ki jim mora nova vlada takoj izvesti. Obrtnike in podjetnike po njegovih besedah zelo moti nelojalna konkurenca, saj po eni strani k nam prihaja poceni delovna sila iz Madžarske in drugih vzhodnih držav, po drugi strani pa so sami zelo težko konkurenčni v Avstriji, saj ta ščiti svoje delodajalce.

Mandič je zakon o pomoči pomurski regiji ocenil kot dober, saj je pomagal podjetnikom, a hkrati je obžaloval, da je v drugem delu dobil tako slab prizvok, denar pa je začel odtekati iz pokrajine.

Tukaj si lahko ogledate slike z Kapele.

Tukaj si lahko ogledate slike iz Ljutomera.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Janković v kapelskih in ljutomerskih goricah