Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rus sofinanciral obnovo kapele v parku

 

Za obnovo kapele Svete Ane v zdraviliškem parku v Radencih, je ruski gost Agababjan Hačatur prispeval 30.000 evrov

Kapela RadenciLepe, sončne in dokaj tople jesenske dneve, so Radenčani izkoristili za predajo namenu lepe pridobitve. V zdraviliškem parku v Radencih so namreč odprli obnovljeno neogotsko Kapelo Svete Ane iz leta 1895. Postaviti jo je dala vdova dr. Karla Henna, ki je leta 1833 odkril prvi slatinski vrelec. Odprtja in blagoslova kapele se je udeležil tudi stalni gost Zdravilišča Radenci iz Rusije, Agababjan Hačatur, ki je za obnovo prispeval donacijo v višini 30.000 evrov. Obnovo sta ob Zdravilišču Radenci finančno podprli tudi Občina Radenci in Župnija Radenci. Otvoritve se je udeležil tudi veleposlanik Rusije v Sloveniji, dr. Doku Zavgajev. Dela obnove Kapele Svete Ane, ki ga je maja letos prevzelo podjetje GKS Zaključna gradbena dela Krajnc Srečko iz Veržeja, so zajemala zidarska dela, menjavo lesenega stropa, ureditev elektro inštalacij, krovska in pleskarska dela ter ostalo.

V Radencih se sicer neradi spominjajo leta 2008 in 2009, ko so neurja močno poškodovala zdraviliški park. V tem silovitem neurju so tudi mogočna stoletna drevesa in smreke velikanke klonile pred silo narave. Neurje ni prizaneslo niti kapelici sv. Ane in drugim objektom v parku. Veter je močno poškodoval streho kapelice, zato se je Zdravilišče Radenci v letu 2010 lotilo njene sanacije. Obnovili so poškodovano ostrešje in zamenjali celotno kritino ter tako zgodovinski spomenik obvarovali pred vremenskimi nevšečnostmi in nadaljnjim propadanjem. Zdravilišče je po neurju izvedlo osnovno čiščenje. Za nadaljnje dogovorjene ukrepe v letu 2011 za začetek revitalizacije zdraviliškega parka je bilo potrebno soglasje širše lokalne skupnosti, resornih ministrstev ter Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Občina Radenci, Radenska in Zdravilišče Radenci so pred tremi leti z zasaditvijo prvih treh dreves naznanili začetek zasaditve parka v okviru celovite revitalizacije. K sodelovanju so povabili občane, podjetnike in ostale ljubitelje Radencev in parka ter zbirali sredstva za nakup sadik dreves ter njihovo saditev. 53 Zlatih botrov, 48 Srebrnih botrov, 36 Bronastih botrov in 28 Zelenih botrov je zbralo skupno okoli 24.000 EUR. Manjkajoča sredstva za nakup in posaditev so zagotovili trije partnerji v tem projektu in v jeseni leta 2012 je bila večina dreves tudi posajena. V letošnjem letu je Zdravilišče Radenci za vsako poroko, ki so jo gostili v zdravilišču, zasadilo drevo v parku.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Rus sofinanciral obnovo kapele v parku