Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gasilci so preprečili katastrofo

 
V požaru v Radvencih, kjer je zagorelo gospodarsko poslopje, so posredno ali neposredno rešili kar 200 živali s tem pa tudi več deset tisoč evrov materialne škode

RadvenciGornja Radgona – Tudi včeraj zjutraj, ko je megla dodobra prekrila predel Slovenskih goric med Gornjo Radgono in Mariborom, je močno smrdelo po zažganem, v kilometrskem krogu okrog domačije Karlojevih, ki domujejo v naselju Radvenci v občini Gornja Radgona.

Prav pri njih, v neposredni bližini Negove je namreč minulo nedeljo okoli 23. ure zagorelo gospodarsko poslopje. In samo gasilcem ter domačim in sosedom gre zahvala, da ne smrdi tudi po zažganih živalih, saj ima ena največjih kmetij na radgonskem območju, pod streho nad 200 različnih živali, največ goveje živine. In prav vse živali so bile rešene, ob tem so rešeni tudi drugi objekti v neposredni bližini starejšega gospodarskega poslopja, nov hlev, hiša ipd.

Po uradnih podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je zgorelo celotno ostrešje gospodarskega poslopja na površini 500 kvadratnih metrov, 50 velikih bal sena, veliko slame in puhalnik za seno. Požar so pogasili gasilci PGD Gornja Radgona, PGD Negova, PGD Zbigovci, PGD Orehovci in PGD Apače. Kakšnih 70 gasilcev je neposredno rešilo 45 glav govedi, 10 prašičev in številne kmetijske stroje in mehanizacijo, posredno pa še najmanj 150 živali in drugih dobrin. Požar je bil pogašen okrog tretje ure zjutraj, vendar so gasilci iz PGD Negova ostali na požarni straži zaradi nevarnosti ponovnega vžiga. Ob tem so pomagali domačinom in sosedom, pri sanaciji pogorišča. Vzrok požara in materialna škoda po prvih navedbah policije še nista znana, in prav v včerajšnjih (ponedeljek) jutranjih urah so kriminalisti nadaljevali z ogledom in ugotavljanjem vzroka požara.

Gospodar družine Karlo Matevž, ki živi pod isto streho s soprogo Marijo, sinoma Klemnom in Matejem ter njegovo partnerko Patricijo, nam pove, da je izključeno, da naj bi za požar bila kriva elektrika. Razložil nam je tudi, da se družina ukvarja s poljedelstvom in predvsem živinorejo, v ospredju pa je pridelava mleka, katerega dnevno oddajo med 700 in 900 litri. Običajno gredo nekoliko hitreje spat, ker morajo že zgodaj zjutraj dojiti krave. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko je Marija okrog 23. ure prva slišala, da je nekaj narobe, saj je „zunaj pokalo, kot bi šlo za vojno. Niti zamisliti si ne morete, kako pokajo salonitke na strehi. Takoj smo stekli vem, v tem času je snaha Patricija že poklicala gasilce. Enako so nas začeli že klicati sosedje, ki so slišali pokanje in so tudi pritekli pomagat. Tako smo nemudoma rešili okrog 50 bikov, telic in teličkov, saj so prav oni bili najbolj ogroženi. Reševali smo še drugo kar se je rešiti dalo, vmes pa so, z vseh strani, že prihiteli gasilci, ki so dejansko naredili veliko delo“, nam je povedal Matevž Karlo, ki je še posebej vesel, da so vse živali bile rešene, saj bodo drugo že nekako sanirali.

Je pa gospodar ene pomembnejših kmetij v Ščavniški dolini dodal, da je uničena streha na najmanj 800 kvadratnih metrov površin, in je izračunal, da bi rušt in kritina stala med 25.000 in 30.000 evrov. Kolikšna je skupna škoda pa ga niti ne zanima preveč, saj bi lahko bilo še bistveno huje. Vesel je tudi, da se je v nesreči izkazala betonska plošča, ki je preprečila uničenje celotnega hleva, tako da bodo lahko kmalu vrnili bike in telice na njihovo mesto, pozneje pa bodo reševali ostalo. Ob koncu nam je Matevž Karlo povedal, da ne more nikogar obdolževati morebitnega požiga, saj naj ne bi z nikomer bil v slabih odnosih. Nikoli pa se ne ve kaj kdo misli. Ob tem smo neuradno izvedeli, da naj bi policisti poizvedovali o alibiju nekega soseda, ki je pred časom v bližini že podkuril in je bil obsojen na krajšo zaporno kazen...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Gasilci so preprečili katastrofo