Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Naj Mura teče brez hidroelektrarn

 

Slovenske in tuje nevladne organizacije s posebno regato proti hidroelektrarnam na „Slovenski Amazonki"

Rešimo MuroPetanjci – Včeraj, v soboto je na reki Muri potekala še ena izmed aktivnosti za ohranjanje reke Mure pred gradnjo hidroelektrarn. Koalicija več kot 40 nevladnih organizacij pod vodstvom Zveze Moja Mura in WWF-a (Svetovne organizacije za varstvo narave) je namreč v Petanjcih organizirala mednarodno regato za ohranitev prostotekoče in žive reke Mure. Nekaj več kot 40 veslačev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške je s tem zaznamovalo tudi začetek kampanje Rešimo Muro - Naj Mura teče brez hidroelektrarn in pozvalo slovensko vlado, naj ne dovoli uničenja slovenskega in evropskega naravnega zaklada in ustavi načrte za izgradnjo verige osmih hidroelektrarn na Muri.

Povodje reke Mure je vroča točka (»hot-spot«) biotske raznolikosti in do danes je v njem zabeleženih več kot 4000 živalskih in rastlinskih vrst, vključno z ogroženimi vrstami, kot so orel belorepec, črna štorklja in vodomec. Samo po raznovrstnosti ribje favne pa je to najbogatejše in najbolj ohranjeno porečje v Sloveniji in verjetno v Evropi sploh ter dom izredno ogroženega sulca. Predvsem pa Mura gosti največje slovenske poplavne gozdove, ki so prednostni habitat za ohranjanje na evropski ravni. „Porečje Mure je edino v Sloveniji, ki s pregradami in jezovi ni razdeljeno na posamezne kose, in edino porečje, kamor lahko neposredno iz Donave ribe neovirano priplavajo 380 kilometrov preko Drave in Mure vse do jezu v Spielfieldu v Avstriji. Vsak jez bi onemogočil to prehodnost, ki je življenjskega pomena za vse selitvene vrste rib. In prosta reka, ki svobodno teče, je življenjskega pomena seveda tudi za človeka, za vse nas, ki živimo ob njej," je na regati povedal Stojan Habjanič iz Zveze Moja Mura.
Reki Muri že drugič grozijo zajezitve s hidroenergetskimi objekti. Prvič se je interes po zajezitvi pojavil v 80-ih letih 20. stoletja. Takrat je lokalnemu prebivalstvu skupaj z vseslovensko podporo uspelo preprečiti uničenje reke. Po 30-ih letih se zgodovina spet ponavlja. Podjetje Dravske Elektrarne (DEM) namreč želi na reki Muri izgraditi verigo osmih hidroelektrarn, ki bi reko, po prepričanju naravovarstvenikov, spremenile v več brez življenjskih rezervoarjev. „Načrtovane hidroelektrarne bi nepopravljivo vplivale na ta edinstven rečni ekosistem in obstanek številnih ribjih in drugih vrst. So v nasprotju z zavezami in prizadevanji Slovenije za zaščito tega območja ter tudi v nasprotju z okoljsko in naravovarstveno zakonodajo EU," je dejala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF in dodala: „Mura je naravni zaklad Slovenije, podobno kot Škocjanske jame ali Postojnska jama, in ne bi smela biti žrtvovana za ekonomske interese."
Sicer pa je prva hidroelektrarna načrtovana pri vasi Hrastje-Mota v občini Radenci in bi ustvarila 8 kilometrov dolgo akumulacijsko jezero, ki bi se raztezalo vse do avstrijske meje. V letu 2012 je Ministrstvo za okolje in prostor začelo postopek za celovito presojo vplivov na okolje. Okoljsko poročilo vlagateljev se pričakuje v letu 2016, ko naj bi se začelo tudi javno posvetovanje. „Mura je zavarovana kot območje Nature 2000 in je centralni del bodočega čezmejnega UNESCO Rezervata biosfere Mura-Drava-Donava, poznanega tudi kot Evropska Amazonka, ki združuje porečja v Avstriji, Slovenji, Hrvaški, Srbiji in Madžarski. Odobritev HE Hrastje-Mota bi odprla vrata izgradnji nadaljnjih sedem hidroelektrarn načrtovanih na Muri. Še več, to bi bila tudi prva velika hidroelektrarna v območju Natura 2000, kar bi zagotovo pripeljalo do povečanega pritiska na rečna Natura 2000 območja tudi drugod po Evropi," pravi Arno Mohl iz WWF.
V boj za prosto tekoče reke se je vključil tudi nekdanji olimpijec Rok Rozman, ki naslednji teden pričenja Balkan Rivers Tour (turneja po 18 rekah Balkana), ki poteka pod sloganom Ustavimo cunami jezov na Balkanu: „Ljudje, ki ob teh rekah živijo so tisti, ki jih najbolj poznajo in zato tisti, ki vedo, da se je zanje vredno boriti. Ker Mura ni vključena v projekt BRT so se odločili sami narediti akcijo točno teden dni pred začetkom največje evropske akcije reševanja rek pred jezovi, kar je imenitno. Seveda smo se odzvali vabilu in podprli njihova prizadevanja za ohranitev Mure."
„Z ženo imava podjetje, ki se ukvarja z organizacijo spustov po reki Muri. Ko sva leta 2011 s prijateljem s kajaki kot prva preveslala Muro od izvira do izliva, sva na lastni koži doživela vse grozote hidroelektrarn (V Avstriji že imajo več deset hidroelektrarn na Muri op.p.). Z načrtovano izgradnjo verige HE ne bo uničena samo narava temveč tudi številne prostočasne in profesionalne dejavnosti, zato mi, ki živimo za in od Mure, podpiramo kampanjo Rešimo Muro," je dejal Denis Cizar iz podjetja Muramar, že omenjeni vodja Zveze „Moja Mura" Stojan Habjanič pa dodaja: „Udeleženci tokratne regate in nevladne organizacije so poslali jasno sporočilo, da je naša Mura edinstvena in da jo moramo ohraniti za prihodnje generacije. Negativne posledice v naravnem in v družbenem okolju, ki bi jih prinesla izgradnja hidroelektrarn, so v popolnem nasprotju z jasno izraženimi interesi regije, ki si želi predvsem razvoja turizma in visoke kvalitete bivanja za vse prebivalstvo. Zato pozivamo Vlado, da nemudoma ukrepa in ustavi projekt ter se izogne nepovratnemu uničenju slovenskega in evropskega naravnega zaklada,"

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Naj Mura teče brez hidroelektrarn