Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Naj Mura teče brez hidroelektrarn

 

Slovenske in tuje nevladne organizacije s posebno regato proti hidroelektrarnam na „Slovenski Amazonki"

Rešimo MuroPetanjci – Včeraj, v soboto je na reki Muri potekala še ena izmed aktivnosti za ohranjanje reke Mure pred gradnjo hidroelektrarn. Koalicija več kot 40 nevladnih organizacij pod vodstvom Zveze Moja Mura in WWF-a (Svetovne organizacije za varstvo narave) je namreč v Petanjcih organizirala mednarodno regato za ohranitev prostotekoče in žive reke Mure. Nekaj več kot 40 veslačev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške je s tem zaznamovalo tudi začetek kampanje Rešimo Muro - Naj Mura teče brez hidroelektrarn in pozvalo slovensko vlado, naj ne dovoli uničenja slovenskega in evropskega naravnega zaklada in ustavi načrte za izgradnjo verige osmih hidroelektrarn na Muri.

Povodje reke Mure je vroča točka (»hot-spot«) biotske raznolikosti in do danes je v njem zabeleženih več kot 4000 živalskih in rastlinskih vrst, vključno z ogroženimi vrstami, kot so orel belorepec, črna štorklja in vodomec. Samo po raznovrstnosti ribje favne pa je to najbogatejše in najbolj ohranjeno porečje v Sloveniji in verjetno v Evropi sploh ter dom izredno ogroženega sulca. Predvsem pa Mura gosti največje slovenske poplavne gozdove, ki so prednostni habitat za ohranjanje na evropski ravni. „Porečje Mure je edino v Sloveniji, ki s pregradami in jezovi ni razdeljeno na posamezne kose, in edino porečje, kamor lahko neposredno iz Donave ribe neovirano priplavajo 380 kilometrov preko Drave in Mure vse do jezu v Spielfieldu v Avstriji. Vsak jez bi onemogočil to prehodnost, ki je življenjskega pomena za vse selitvene vrste rib. In prosta reka, ki svobodno teče, je življenjskega pomena seveda tudi za človeka, za vse nas, ki živimo ob njej," je na regati povedal Stojan Habjanič iz Zveze Moja Mura.
Reki Muri že drugič grozijo zajezitve s hidroenergetskimi objekti. Prvič se je interes po zajezitvi pojavil v 80-ih letih 20. stoletja. Takrat je lokalnemu prebivalstvu skupaj z vseslovensko podporo uspelo preprečiti uničenje reke. Po 30-ih letih se zgodovina spet ponavlja. Podjetje Dravske Elektrarne (DEM) namreč želi na reki Muri izgraditi verigo osmih hidroelektrarn, ki bi reko, po prepričanju naravovarstvenikov, spremenile v več brez življenjskih rezervoarjev. „Načrtovane hidroelektrarne bi nepopravljivo vplivale na ta edinstven rečni ekosistem in obstanek številnih ribjih in drugih vrst. So v nasprotju z zavezami in prizadevanji Slovenije za zaščito tega območja ter tudi v nasprotju z okoljsko in naravovarstveno zakonodajo EU," je dejala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF in dodala: „Mura je naravni zaklad Slovenije, podobno kot Škocjanske jame ali Postojnska jama, in ne bi smela biti žrtvovana za ekonomske interese."
Sicer pa je prva hidroelektrarna načrtovana pri vasi Hrastje-Mota v občini Radenci in bi ustvarila 8 kilometrov dolgo akumulacijsko jezero, ki bi se raztezalo vse do avstrijske meje. V letu 2012 je Ministrstvo za okolje in prostor začelo postopek za celovito presojo vplivov na okolje. Okoljsko poročilo vlagateljev se pričakuje v letu 2016, ko naj bi se začelo tudi javno posvetovanje. „Mura je zavarovana kot območje Nature 2000 in je centralni del bodočega čezmejnega UNESCO Rezervata biosfere Mura-Drava-Donava, poznanega tudi kot Evropska Amazonka, ki združuje porečja v Avstriji, Slovenji, Hrvaški, Srbiji in Madžarski. Odobritev HE Hrastje-Mota bi odprla vrata izgradnji nadaljnjih sedem hidroelektrarn načrtovanih na Muri. Še več, to bi bila tudi prva velika hidroelektrarna v območju Natura 2000, kar bi zagotovo pripeljalo do povečanega pritiska na rečna Natura 2000 območja tudi drugod po Evropi," pravi Arno Mohl iz WWF.
V boj za prosto tekoče reke se je vključil tudi nekdanji olimpijec Rok Rozman, ki naslednji teden pričenja Balkan Rivers Tour (turneja po 18 rekah Balkana), ki poteka pod sloganom Ustavimo cunami jezov na Balkanu: „Ljudje, ki ob teh rekah živijo so tisti, ki jih najbolj poznajo in zato tisti, ki vedo, da se je zanje vredno boriti. Ker Mura ni vključena v projekt BRT so se odločili sami narediti akcijo točno teden dni pred začetkom največje evropske akcije reševanja rek pred jezovi, kar je imenitno. Seveda smo se odzvali vabilu in podprli njihova prizadevanja za ohranitev Mure."
„Z ženo imava podjetje, ki se ukvarja z organizacijo spustov po reki Muri. Ko sva leta 2011 s prijateljem s kajaki kot prva preveslala Muro od izvira do izliva, sva na lastni koži doživela vse grozote hidroelektrarn (V Avstriji že imajo več deset hidroelektrarn na Muri op.p.). Z načrtovano izgradnjo verige HE ne bo uničena samo narava temveč tudi številne prostočasne in profesionalne dejavnosti, zato mi, ki živimo za in od Mure, podpiramo kampanjo Rešimo Muro," je dejal Denis Cizar iz podjetja Muramar, že omenjeni vodja Zveze „Moja Mura" Stojan Habjanič pa dodaja: „Udeleženci tokratne regate in nevladne organizacije so poslali jasno sporočilo, da je naša Mura edinstvena in da jo moramo ohraniti za prihodnje generacije. Negativne posledice v naravnem in v družbenem okolju, ki bi jih prinesla izgradnja hidroelektrarn, so v popolnem nasprotju z jasno izraženimi interesi regije, ki si želi predvsem razvoja turizma in visoke kvalitete bivanja za vse prebivalstvo. Zato pozivamo Vlado, da nemudoma ukrepa in ustavi projekt ter se izogne nepovratnemu uničenju slovenskega in evropskega naravnega zaklada,"

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Naj Mura teče brez hidroelektrarn