Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Naj Mura teče brez hidroelektrarn

 

Slovenske in tuje nevladne organizacije s posebno regato proti hidroelektrarnam na „Slovenski Amazonki"

Rešimo MuroPetanjci – Včeraj, v soboto je na reki Muri potekala še ena izmed aktivnosti za ohranjanje reke Mure pred gradnjo hidroelektrarn. Koalicija več kot 40 nevladnih organizacij pod vodstvom Zveze Moja Mura in WWF-a (Svetovne organizacije za varstvo narave) je namreč v Petanjcih organizirala mednarodno regato za ohranitev prostotekoče in žive reke Mure. Nekaj več kot 40 veslačev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške je s tem zaznamovalo tudi začetek kampanje Rešimo Muro - Naj Mura teče brez hidroelektrarn in pozvalo slovensko vlado, naj ne dovoli uničenja slovenskega in evropskega naravnega zaklada in ustavi načrte za izgradnjo verige osmih hidroelektrarn na Muri.

Povodje reke Mure je vroča točka (»hot-spot«) biotske raznolikosti in do danes je v njem zabeleženih več kot 4000 živalskih in rastlinskih vrst, vključno z ogroženimi vrstami, kot so orel belorepec, črna štorklja in vodomec. Samo po raznovrstnosti ribje favne pa je to najbogatejše in najbolj ohranjeno porečje v Sloveniji in verjetno v Evropi sploh ter dom izredno ogroženega sulca. Predvsem pa Mura gosti največje slovenske poplavne gozdove, ki so prednostni habitat za ohranjanje na evropski ravni. „Porečje Mure je edino v Sloveniji, ki s pregradami in jezovi ni razdeljeno na posamezne kose, in edino porečje, kamor lahko neposredno iz Donave ribe neovirano priplavajo 380 kilometrov preko Drave in Mure vse do jezu v Spielfieldu v Avstriji. Vsak jez bi onemogočil to prehodnost, ki je življenjskega pomena za vse selitvene vrste rib. In prosta reka, ki svobodno teče, je življenjskega pomena seveda tudi za človeka, za vse nas, ki živimo ob njej," je na regati povedal Stojan Habjanič iz Zveze Moja Mura.
Reki Muri že drugič grozijo zajezitve s hidroenergetskimi objekti. Prvič se je interes po zajezitvi pojavil v 80-ih letih 20. stoletja. Takrat je lokalnemu prebivalstvu skupaj z vseslovensko podporo uspelo preprečiti uničenje reke. Po 30-ih letih se zgodovina spet ponavlja. Podjetje Dravske Elektrarne (DEM) namreč želi na reki Muri izgraditi verigo osmih hidroelektrarn, ki bi reko, po prepričanju naravovarstvenikov, spremenile v več brez življenjskih rezervoarjev. „Načrtovane hidroelektrarne bi nepopravljivo vplivale na ta edinstven rečni ekosistem in obstanek številnih ribjih in drugih vrst. So v nasprotju z zavezami in prizadevanji Slovenije za zaščito tega območja ter tudi v nasprotju z okoljsko in naravovarstveno zakonodajo EU," je dejala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF in dodala: „Mura je naravni zaklad Slovenije, podobno kot Škocjanske jame ali Postojnska jama, in ne bi smela biti žrtvovana za ekonomske interese."
Sicer pa je prva hidroelektrarna načrtovana pri vasi Hrastje-Mota v občini Radenci in bi ustvarila 8 kilometrov dolgo akumulacijsko jezero, ki bi se raztezalo vse do avstrijske meje. V letu 2012 je Ministrstvo za okolje in prostor začelo postopek za celovito presojo vplivov na okolje. Okoljsko poročilo vlagateljev se pričakuje v letu 2016, ko naj bi se začelo tudi javno posvetovanje. „Mura je zavarovana kot območje Nature 2000 in je centralni del bodočega čezmejnega UNESCO Rezervata biosfere Mura-Drava-Donava, poznanega tudi kot Evropska Amazonka, ki združuje porečja v Avstriji, Slovenji, Hrvaški, Srbiji in Madžarski. Odobritev HE Hrastje-Mota bi odprla vrata izgradnji nadaljnjih sedem hidroelektrarn načrtovanih na Muri. Še več, to bi bila tudi prva velika hidroelektrarna v območju Natura 2000, kar bi zagotovo pripeljalo do povečanega pritiska na rečna Natura 2000 območja tudi drugod po Evropi," pravi Arno Mohl iz WWF.
V boj za prosto tekoče reke se je vključil tudi nekdanji olimpijec Rok Rozman, ki naslednji teden pričenja Balkan Rivers Tour (turneja po 18 rekah Balkana), ki poteka pod sloganom Ustavimo cunami jezov na Balkanu: „Ljudje, ki ob teh rekah živijo so tisti, ki jih najbolj poznajo in zato tisti, ki vedo, da se je zanje vredno boriti. Ker Mura ni vključena v projekt BRT so se odločili sami narediti akcijo točno teden dni pred začetkom največje evropske akcije reševanja rek pred jezovi, kar je imenitno. Seveda smo se odzvali vabilu in podprli njihova prizadevanja za ohranitev Mure."
„Z ženo imava podjetje, ki se ukvarja z organizacijo spustov po reki Muri. Ko sva leta 2011 s prijateljem s kajaki kot prva preveslala Muro od izvira do izliva, sva na lastni koži doživela vse grozote hidroelektrarn (V Avstriji že imajo več deset hidroelektrarn na Muri op.p.). Z načrtovano izgradnjo verige HE ne bo uničena samo narava temveč tudi številne prostočasne in profesionalne dejavnosti, zato mi, ki živimo za in od Mure, podpiramo kampanjo Rešimo Muro," je dejal Denis Cizar iz podjetja Muramar, že omenjeni vodja Zveze „Moja Mura" Stojan Habjanič pa dodaja: „Udeleženci tokratne regate in nevladne organizacije so poslali jasno sporočilo, da je naša Mura edinstvena in da jo moramo ohraniti za prihodnje generacije. Negativne posledice v naravnem in v družbenem okolju, ki bi jih prinesla izgradnja hidroelektrarn, so v popolnem nasprotju z jasno izraženimi interesi regije, ki si želi predvsem razvoja turizma in visoke kvalitete bivanja za vse prebivalstvo. Zato pozivamo Vlado, da nemudoma ukrepa in ustavi projekt ter se izogne nepovratnemu uničenju slovenskega in evropskega naravnega zaklada,"

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Naj Mura teče brez hidroelektrarn