Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Poslej se bodo dobivali vsaka tri leta

Srečanje sošolcev OŠ RadgonaDa prijateljstva iz otroštva in mladosti ali vsaj iz mlajših dni nikoli ne ovenejo, in jih ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo vse pogostejša srečevanja nekdanjih sošolcev, bodisi iz nižje ali višje gimnazije, osnovne ali srednje šole. In v to smo se lahko prepričali tudi v gostilni Mencinger v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer so se že devetič srečali sošolci 8 A (razredničarka pokojna Irena Pevec) in 8 B (Jelka Kraner, ki je v domu starejših v Lenartu in se srečanja ni mogla udeležiti) razreda OŠ Gornja Radgona, ki so šolanje zaključili leta 1964.

Pri Mencingerju so se srečali in družili sošolci izpred 55 let

Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Naj Mura teče brez hidroelektrarn

 

Slovenske in tuje nevladne organizacije s posebno regato proti hidroelektrarnam na „Slovenski Amazonki"

Rešimo MuroPetanjci – Včeraj, v soboto je na reki Muri potekala še ena izmed aktivnosti za ohranjanje reke Mure pred gradnjo hidroelektrarn. Koalicija več kot 40 nevladnih organizacij pod vodstvom Zveze Moja Mura in WWF-a (Svetovne organizacije za varstvo narave) je namreč v Petanjcih organizirala mednarodno regato za ohranitev prostotekoče in žive reke Mure. Nekaj več kot 40 veslačev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške je s tem zaznamovalo tudi začetek kampanje Rešimo Muro - Naj Mura teče brez hidroelektrarn in pozvalo slovensko vlado, naj ne dovoli uničenja slovenskega in evropskega naravnega zaklada in ustavi načrte za izgradnjo verige osmih hidroelektrarn na Muri.

Povodje reke Mure je vroča točka (»hot-spot«) biotske raznolikosti in do danes je v njem zabeleženih več kot 4000 živalskih in rastlinskih vrst, vključno z ogroženimi vrstami, kot so orel belorepec, črna štorklja in vodomec. Samo po raznovrstnosti ribje favne pa je to najbogatejše in najbolj ohranjeno porečje v Sloveniji in verjetno v Evropi sploh ter dom izredno ogroženega sulca. Predvsem pa Mura gosti največje slovenske poplavne gozdove, ki so prednostni habitat za ohranjanje na evropski ravni. „Porečje Mure je edino v Sloveniji, ki s pregradami in jezovi ni razdeljeno na posamezne kose, in edino porečje, kamor lahko neposredno iz Donave ribe neovirano priplavajo 380 kilometrov preko Drave in Mure vse do jezu v Spielfieldu v Avstriji. Vsak jez bi onemogočil to prehodnost, ki je življenjskega pomena za vse selitvene vrste rib. In prosta reka, ki svobodno teče, je življenjskega pomena seveda tudi za človeka, za vse nas, ki živimo ob njej," je na regati povedal Stojan Habjanič iz Zveze Moja Mura.
Reki Muri že drugič grozijo zajezitve s hidroenergetskimi objekti. Prvič se je interes po zajezitvi pojavil v 80-ih letih 20. stoletja. Takrat je lokalnemu prebivalstvu skupaj z vseslovensko podporo uspelo preprečiti uničenje reke. Po 30-ih letih se zgodovina spet ponavlja. Podjetje Dravske Elektrarne (DEM) namreč želi na reki Muri izgraditi verigo osmih hidroelektrarn, ki bi reko, po prepričanju naravovarstvenikov, spremenile v več brez življenjskih rezervoarjev. „Načrtovane hidroelektrarne bi nepopravljivo vplivale na ta edinstven rečni ekosistem in obstanek številnih ribjih in drugih vrst. So v nasprotju z zavezami in prizadevanji Slovenije za zaščito tega območja ter tudi v nasprotju z okoljsko in naravovarstveno zakonodajo EU," je dejala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF in dodala: „Mura je naravni zaklad Slovenije, podobno kot Škocjanske jame ali Postojnska jama, in ne bi smela biti žrtvovana za ekonomske interese."
Sicer pa je prva hidroelektrarna načrtovana pri vasi Hrastje-Mota v občini Radenci in bi ustvarila 8 kilometrov dolgo akumulacijsko jezero, ki bi se raztezalo vse do avstrijske meje. V letu 2012 je Ministrstvo za okolje in prostor začelo postopek za celovito presojo vplivov na okolje. Okoljsko poročilo vlagateljev se pričakuje v letu 2016, ko naj bi se začelo tudi javno posvetovanje. „Mura je zavarovana kot območje Nature 2000 in je centralni del bodočega čezmejnega UNESCO Rezervata biosfere Mura-Drava-Donava, poznanega tudi kot Evropska Amazonka, ki združuje porečja v Avstriji, Slovenji, Hrvaški, Srbiji in Madžarski. Odobritev HE Hrastje-Mota bi odprla vrata izgradnji nadaljnjih sedem hidroelektrarn načrtovanih na Muri. Še več, to bi bila tudi prva velika hidroelektrarna v območju Natura 2000, kar bi zagotovo pripeljalo do povečanega pritiska na rečna Natura 2000 območja tudi drugod po Evropi," pravi Arno Mohl iz WWF.
V boj za prosto tekoče reke se je vključil tudi nekdanji olimpijec Rok Rozman, ki naslednji teden pričenja Balkan Rivers Tour (turneja po 18 rekah Balkana), ki poteka pod sloganom Ustavimo cunami jezov na Balkanu: „Ljudje, ki ob teh rekah živijo so tisti, ki jih najbolj poznajo in zato tisti, ki vedo, da se je zanje vredno boriti. Ker Mura ni vključena v projekt BRT so se odločili sami narediti akcijo točno teden dni pred začetkom največje evropske akcije reševanja rek pred jezovi, kar je imenitno. Seveda smo se odzvali vabilu in podprli njihova prizadevanja za ohranitev Mure."
„Z ženo imava podjetje, ki se ukvarja z organizacijo spustov po reki Muri. Ko sva leta 2011 s prijateljem s kajaki kot prva preveslala Muro od izvira do izliva, sva na lastni koži doživela vse grozote hidroelektrarn (V Avstriji že imajo več deset hidroelektrarn na Muri op.p.). Z načrtovano izgradnjo verige HE ne bo uničena samo narava temveč tudi številne prostočasne in profesionalne dejavnosti, zato mi, ki živimo za in od Mure, podpiramo kampanjo Rešimo Muro," je dejal Denis Cizar iz podjetja Muramar, že omenjeni vodja Zveze „Moja Mura" Stojan Habjanič pa dodaja: „Udeleženci tokratne regate in nevladne organizacije so poslali jasno sporočilo, da je naša Mura edinstvena in da jo moramo ohraniti za prihodnje generacije. Negativne posledice v naravnem in v družbenem okolju, ki bi jih prinesla izgradnja hidroelektrarn, so v popolnem nasprotju z jasno izraženimi interesi regije, ki si želi predvsem razvoja turizma in visoke kvalitete bivanja za vse prebivalstvo. Zato pozivamo Vlado, da nemudoma ukrepa in ustavi projekt ter se izogne nepovratnemu uničenju slovenskega in evropskega naravnega zaklada,"

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Naj Mura teče brez hidroelektrarn