Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Motoristi in policisti: »Spoštujmo drug drugega«

 

Pomurski policisti izvajajo poseben preventivni projekt namenjen motoristom

MotoristiGlede na to, da vozniki enoslednih motornih vozil spadajo v kategorijo posebej ranljivih udeležencev cestnega prometa, saj je že ob začetku „motoristične sezone", na cestah umrlo kar nekaj motoristov, niti ne preseneča, da mnogi izvajajo takšne in drugačne preventivne akcije, da bi tovrstnih nesreč bilo čim manj.

In čeprav na območju Pomurja v minulih letih ni bilo preveč nesreč motoristov s smrtnim izidom, so policisti PU Murska Sobota v teh dnevih začeli izvajati preventivni projekt »Spoštujmo drug drugega«. Ideja za projekt je padla na tradicionalnem uvodnem sestanku policistov s predstavniki moto klubov z območja Pomurja. Namen projekta pa je ustvarjanje strpnejšega odnosa voznikov dvoslednih motornih vozil do motoristov.
„Ugotavljamo namreč, da je ta odnos v nekaterih sosednjih državah precej strpnejši in prijaznejši", pravi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš in dodaja, da je od leta 2010 na pomurskih cestah umrlo pet motoristov. V letih 2010, 2013 in 2014 med motoristi ni bilo smrtnih žrtev. V Pomurju je sicer registriranih že več kot 3.300 motornih koles nad 125 ccm in deluje že okrog 20 organiziranih moto klubov. Statistike tudi kažejo, da motoristi povzročijo 60 % vseh prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. V ostalih prometnih nesrečah pa so žrtve drugih prometnih udeležencev, največkrat zaradi odvzema prednosti. „Na PU Murska Sobota že od leta 2007 intenzivno izvajamo aktivnosti za izboljšanje varnost motoristov in pri tem smo tudi uspešni. Še leta 2006 je namreč v prometnih nesrečah v Pomurju umrlo šest motoristov v eni sezoni, med leti 2000 in 2009 pa kar 19. V okviru projekta »Spoštujmo drug drugega« je bil izdelan plakat in letak s preventivno vsebino, ki opozarja predvsem voznike dvoslednih vozil. Letaka sta izdelana v dveh verzijah. Tako imenovano policijsko verzijo bodo pri opravljanju rednih nalog ter poostrenih nadzorov voznikom delili policisti PPP Murska Sobota. Drugo verzijo pa bodo natisnili člani moto klubov sami ter jih delili obiskovalcem na svojih zborih oz. srečanjih", pravi Suzana Rauš in dodaja, da so k sodelovanju pristopili tudi nekateri trgovski centri in podjetja, ki izvajajo tehnične preglede tako, da so izobesili plakate, s tem bo vsebina vidna tudi večjemu številu ljudi.
Sicer pa s toplejšim vremenom je na cestah vse več motornih koles. Policisti opozarjao na potrebne priprave, ki jih motoristi pred sezono ne smejo izpustiti. Vsekakor je potrebno, da se preveri aktivna in pasivna varnost motorja in motorista. Voznikom motornih koles svetujejo, da se v novo sezono zapeljejo previdno in vidno. Prve vožnje naj bodo individualne in ne skupinske. Potrebno je paziti na posledice zime, ki so ostale na cestiščih, predvsem na luknje in razpoke v asfaltu ter na pesek, ki se še vedno pojavlja na in ob robovih cestišč. Potrebno se je zavedati, da na hladnem asfaltu pnevmatike še nimajo tako dobrega oprijema kot na vročem poletnem asfaltu, zato je potrebno v prvih kilometrih pnevmatike primerno ogreti, hitrost vožnje pa prilagoditi razmeram na cesti.
Na območju PU Murska Sobota so bili v obdobju 2000 –2015 motoristi udeleženi v 603 prometne nesreče, v katerih je umrlo 24 motoristov, 145 jih je bilo hudo in 295 lahko telesno poškodovanih.
Zaskrbljujoč je podatek, da so vozniki motornih koles od 603 prometnih nesreč v katerih so bili udeleženi 364 povzročili. V lanskem letu 2015 sta v prometnih nesrečah umrla dva voznika motornih koles, devet jih je bilo hudo in 19 lahko telesno poškodovanih. Oba voznika motornih koles, ki sta lani v prometnih nesrečah umrla, sta v času nesreče vozila pod vplivom alkohola. Vozniki vseh ostalih vozil pri svoji vožnji upoštevajte motoriste, ki so v prometu bolj ogroženi. „Vseskozi spremljajte dogajanje na cesti, tudi za vozilom v vzvratnih ogledalih, pred odločitvijo o prehitevanju vozil se prepričajte, če ni vzporedno z vami že hitrejši motorist. Vključevanje iz stranske na glavno cesto opravite previdno, bodite pozorni na motoriste. Pri zagotavljanju varnosti voznikov motornih koles in koles z motorjem pa imajo veliko vlogo tudi starši. Otrokom dovolite voziti motorno kolo le takrat, ko imajo veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije. Starši poskrbite, da bodo otroci vozili le tehnično brezhibno vozilo in uporabljali ustrezno zaščitno opremo", pravi prometni inšpektor na PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Motoristi in policisti: »Spoštujmo drug drugega«