Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za zajtrk bodo: med, kruh, mleko in jabolko

 

V vrtcih in osnovnih šolah bo danes (18. novembra) tradicionalni slovenski zajtrk

Medeni zajtrkV organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; ministrstva za zdravje in ministrstva za šolstvo in šport, ter ob sodelovanju Čebelarske zveze Slovenije, bodo danes (petek, 18.11.), v vrtcih in osnovnih šolah v Sloveniji izvedli tradicionalni slovenski zajtrk, ko bodo otroci zajtrkovali med, kruh, mleko in jabolka slovenskega izvora.

Gre za projekt, s katerim želijo različne institucije izobraževati in ozaveščati šolajočo mladino in širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi postal tradicionalen in bo letos prvič potekal v obsegu, ki bo zajel vse vrtce in osnovne šole v Sloveniji. Prvič ga bodo izvedli 18. novembra, v prihodnjih letih pa bo potekal vsak tretji petek v novembru. Otroci bodo ta dan zajtrkovali izključno slovensko hrano, osnovna živila (mleko, črni kruh, maslo, jabolka in med) pa bodo donirali kmetje, živilsko predelovalna industrija, kmetijska podjetja in čebelarji, domači primarni proizvajalci in podjetja živilsko-predelovalne industrije.

Otroci naj bi pojedli: 19.165 kg kruha, 2.683 kg masla, 53.663 litrov mleka, 3.220 kg medu ter 32.040 kg jabolk

Projekt je po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejana Židana pomemben zlasti zato, ker bodo začeli otroke seznanjati s pomenom pridelave in predelave hrane ter pomenom hrane iz bližine. Pomembno je, da to postane tradicija, ki bi kasneje prerasla v naravoslovni dan, cilj kmetijskega ministrstva pa je tudi, da bi imele šole in vrtci v prihodnosti svoje vrtnine in sadje. Minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič je ob tem opozoril, da šola in družina kot klasična socializatorja ne delujeta več tako močno kot v preteklosti, zato ju je treba rehabilitirati. Tržni regulatorji so v preteklosti ravnali v skladu s profitno logiko, ki je pripeljala do tega, da je hrana izpraznjena, da so navade pokvarjene in peljejo v drug način življenja, kot si ga mi želimo, je dejal Lukšič. Podobnega mnenja je tudi minister za zdravje Dorjan Marušič, ki dodaja, da postaja zajtrk pomemben obrok pri mladini, po drugi strani pa se povečuje skupina, ki opušča zajtrk. Hrana ima po njegovih besedah pomemben vpliv na naše zdravje. „Zato se vrnimo h koreninam, k tistemu, kar nam daje naša dežela. Zdrava prehrana, ki jo imamo, naj postane pomemben del našega življenja, zato da bomo ohranili tisto, kar so nam dali naši predhodniki“,je dodal Marušič.

Matej Gregorič iz Inštituta za varovanje zdravja je ob tem opozoril, da je uravnoteženo prehranjevanje v obdobju odraščanja pomembno, ker omogoča optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj, hkrati pa preprečuje nastanek zdravstvenih težav in z njimi v otroštvu ali odrasli dobi povezanih bolezni. Kot je dejal Gregorič, gre za dolgoročno naložbo, ki se pokaže v kasnejših življenjskih obdobjih. Med sedmimi vodilnimi dejavniki tveganja za umrljivost v EU jih je namreč pet povezanih z načinom prehranjevanja - visok krvni tlak, holesterol, debelost, premalo sadja in zelenjave ter telesna nedejavnost, je navedel. Osnovni cilj projekta je sicer izobraževati, obveščati in ozaveščati šolajočo mladino in v določenem obsegu tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranskih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za okolje in pomenu čebelarstva za kmetijsko pridelavo, gospodarske dejavnosti in širšega okoljskega pomena. Posebej bodo izpostavljene posamezne kmetijske panoge - čebelarstvo, prireja mleka, sadjarstvo in pridelava žit.

Projekt je sicer nastal na podlagi pobude Čebelarske zveze Slovenije, ki letos že peto leto zapored organizira tudi akcijo Med za zajtrk v vseh slovenskih vrtcih, ki je namenjena predvsem izobraževanju otrok o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Rezultati in pozitivni odzivi otrok ter učiteljev so nad pričakovanji, pravi Tanja Magdič iz ČZS. Tako bo danes po slovenskih vrtcih in šolah skupaj dostavljeno 19.165 kg kruha, ki ga bo zagotovilo šest pekarn, 2.683 kg masla iz pet mlekarn, 53.663 litrov mleka iz pet mlekarn in 466 kmetij, 3.220 kg medu iz dveh podjetij in 190 čebelarskih društev ter 32.040 kg jabolk, ki jih bo zagotovilo osem kmetijskih podjetij (od tega dveh fakultet) in 244 kmetij. Ta živila bodo dostavili kmetje in podjetja sami, kjer pa to ne bo mogoče, se je projektu pridružil tudi Mercator, ki bo poskrbel za distribucijo živil.

Boštjan Noč, predsednik ČZS je pojasnil, da je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk prerasel okvire akcije Med za zajtrk, ki jo slovenski čebelarji izvajajo v slovenskih vrtcih že peto leto, s tem novim projektom pa so pobudo razširili tudi na ostale kmetijske panoge. »Cilj je, da ljudem predstavimo, zakaj je uživanje lokalno pridelane hrane tako pomembno. Izhajali smo iz dejstva, da je čebela tesno povezana s kmetijstvom in pridelavo hrane«, je dejal Noč in dodal, da smo s projektom tudi dokazali, da je v slovenskem kmetijskem prostoru sodelovanje možno. Vida Fajdiga Turk iz IVZ je poudarila, da je v obdobju odraščanja uravnoteženo prehranjevanje zelo pomembno. Po njenih besedah je redno zajtrkovanje del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. »Z raziskavo HBSC, leta 2010 smo ugotovili , da v Sloveniji le 39 odstotkov mladostnikov zajtrkuje redno vseh sedem dni v tednu, medtem ko jih med tednom nikoli ne zajtrkuje kar tretjina,« je dejala Turk Fajdigova in dodala, da je spodbudno, da sicer glede na pretekla leta vse več mladostnikov zajtrkuje.

Otroci vrtcev in osnovnih šol so se sicer množično odzvali tudi na nagradni natečaj, ki je bil objavljen v časopisu Tradicionalni slovenski zajtrk. Tudi to kaže na uspeh projekta, saj je na naslov ČZS prišlo ogromno število del. Sodelovanje pri projektu so potrdili tudi predsednik države dr. Danilo Türk, predsednik državnega zbora Ljubo Germič, nekateri ministri in drugi predstavniki Vlade RS, državni svetniki, župani in številni znani športniki. Vsi bodo v petek zajtrkovali v vrtcih in šolah, po svojem izboru...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Za zajtrk bodo: med, kruh, mleko in jabolko