V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za zajtrk bodo: med, kruh, mleko in jabolko

 

V vrtcih in osnovnih šolah bo danes (18. novembra) tradicionalni slovenski zajtrk

Medeni zajtrkV organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; ministrstva za zdravje in ministrstva za šolstvo in šport, ter ob sodelovanju Čebelarske zveze Slovenije, bodo danes (petek, 18.11.), v vrtcih in osnovnih šolah v Sloveniji izvedli tradicionalni slovenski zajtrk, ko bodo otroci zajtrkovali med, kruh, mleko in jabolka slovenskega izvora.

Gre za projekt, s katerim želijo različne institucije izobraževati in ozaveščati šolajočo mladino in širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi postal tradicionalen in bo letos prvič potekal v obsegu, ki bo zajel vse vrtce in osnovne šole v Sloveniji. Prvič ga bodo izvedli 18. novembra, v prihodnjih letih pa bo potekal vsak tretji petek v novembru. Otroci bodo ta dan zajtrkovali izključno slovensko hrano, osnovna živila (mleko, črni kruh, maslo, jabolka in med) pa bodo donirali kmetje, živilsko predelovalna industrija, kmetijska podjetja in čebelarji, domači primarni proizvajalci in podjetja živilsko-predelovalne industrije.

Otroci naj bi pojedli: 19.165 kg kruha, 2.683 kg masla, 53.663 litrov mleka, 3.220 kg medu ter 32.040 kg jabolk

Projekt je po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejana Židana pomemben zlasti zato, ker bodo začeli otroke seznanjati s pomenom pridelave in predelave hrane ter pomenom hrane iz bližine. Pomembno je, da to postane tradicija, ki bi kasneje prerasla v naravoslovni dan, cilj kmetijskega ministrstva pa je tudi, da bi imele šole in vrtci v prihodnosti svoje vrtnine in sadje. Minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič je ob tem opozoril, da šola in družina kot klasična socializatorja ne delujeta več tako močno kot v preteklosti, zato ju je treba rehabilitirati. Tržni regulatorji so v preteklosti ravnali v skladu s profitno logiko, ki je pripeljala do tega, da je hrana izpraznjena, da so navade pokvarjene in peljejo v drug način življenja, kot si ga mi želimo, je dejal Lukšič. Podobnega mnenja je tudi minister za zdravje Dorjan Marušič, ki dodaja, da postaja zajtrk pomemben obrok pri mladini, po drugi strani pa se povečuje skupina, ki opušča zajtrk. Hrana ima po njegovih besedah pomemben vpliv na naše zdravje. „Zato se vrnimo h koreninam, k tistemu, kar nam daje naša dežela. Zdrava prehrana, ki jo imamo, naj postane pomemben del našega življenja, zato da bomo ohranili tisto, kar so nam dali naši predhodniki“,je dodal Marušič.

Matej Gregorič iz Inštituta za varovanje zdravja je ob tem opozoril, da je uravnoteženo prehranjevanje v obdobju odraščanja pomembno, ker omogoča optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj, hkrati pa preprečuje nastanek zdravstvenih težav in z njimi v otroštvu ali odrasli dobi povezanih bolezni. Kot je dejal Gregorič, gre za dolgoročno naložbo, ki se pokaže v kasnejših življenjskih obdobjih. Med sedmimi vodilnimi dejavniki tveganja za umrljivost v EU jih je namreč pet povezanih z načinom prehranjevanja - visok krvni tlak, holesterol, debelost, premalo sadja in zelenjave ter telesna nedejavnost, je navedel. Osnovni cilj projekta je sicer izobraževati, obveščati in ozaveščati šolajočo mladino in v določenem obsegu tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranskih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za okolje in pomenu čebelarstva za kmetijsko pridelavo, gospodarske dejavnosti in širšega okoljskega pomena. Posebej bodo izpostavljene posamezne kmetijske panoge - čebelarstvo, prireja mleka, sadjarstvo in pridelava žit.

Projekt je sicer nastal na podlagi pobude Čebelarske zveze Slovenije, ki letos že peto leto zapored organizira tudi akcijo Med za zajtrk v vseh slovenskih vrtcih, ki je namenjena predvsem izobraževanju otrok o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Rezultati in pozitivni odzivi otrok ter učiteljev so nad pričakovanji, pravi Tanja Magdič iz ČZS. Tako bo danes po slovenskih vrtcih in šolah skupaj dostavljeno 19.165 kg kruha, ki ga bo zagotovilo šest pekarn, 2.683 kg masla iz pet mlekarn, 53.663 litrov mleka iz pet mlekarn in 466 kmetij, 3.220 kg medu iz dveh podjetij in 190 čebelarskih društev ter 32.040 kg jabolk, ki jih bo zagotovilo osem kmetijskih podjetij (od tega dveh fakultet) in 244 kmetij. Ta živila bodo dostavili kmetje in podjetja sami, kjer pa to ne bo mogoče, se je projektu pridružil tudi Mercator, ki bo poskrbel za distribucijo živil.

Boštjan Noč, predsednik ČZS je pojasnil, da je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk prerasel okvire akcije Med za zajtrk, ki jo slovenski čebelarji izvajajo v slovenskih vrtcih že peto leto, s tem novim projektom pa so pobudo razširili tudi na ostale kmetijske panoge. »Cilj je, da ljudem predstavimo, zakaj je uživanje lokalno pridelane hrane tako pomembno. Izhajali smo iz dejstva, da je čebela tesno povezana s kmetijstvom in pridelavo hrane«, je dejal Noč in dodal, da smo s projektom tudi dokazali, da je v slovenskem kmetijskem prostoru sodelovanje možno. Vida Fajdiga Turk iz IVZ je poudarila, da je v obdobju odraščanja uravnoteženo prehranjevanje zelo pomembno. Po njenih besedah je redno zajtrkovanje del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. »Z raziskavo HBSC, leta 2010 smo ugotovili , da v Sloveniji le 39 odstotkov mladostnikov zajtrkuje redno vseh sedem dni v tednu, medtem ko jih med tednom nikoli ne zajtrkuje kar tretjina,« je dejala Turk Fajdigova in dodala, da je spodbudno, da sicer glede na pretekla leta vse več mladostnikov zajtrkuje.

Otroci vrtcev in osnovnih šol so se sicer množično odzvali tudi na nagradni natečaj, ki je bil objavljen v časopisu Tradicionalni slovenski zajtrk. Tudi to kaže na uspeh projekta, saj je na naslov ČZS prišlo ogromno število del. Sodelovanje pri projektu so potrdili tudi predsednik države dr. Danilo Türk, predsednik državnega zbora Ljubo Germič, nekateri ministri in drugi predstavniki Vlade RS, državni svetniki, župani in številni znani športniki. Vsi bodo v petek zajtrkovali v vrtcih in šolah, po svojem izboru...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Za zajtrk bodo: med, kruh, mleko in jabolko