Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Sveti Miklavž pričakal otroke v trgovini Jager v Radencih

Sveti Miklavž JagerSpet je leto naokrog, in tu je mesec december, ki ga poznamo kot mesec lepih mislih, miru, voščil ter obdarovanj. Prav tako sodijo v ta sklop prazničnih dogodkov ali kot rečemo v ljudskem tonu » Veseli december«, trije dobri možje, ki obdarujejo pridnost otrok, sveti Miklavž ter lika Božiček in Dedek Mraz.

Prišel je Sveti Miklavž

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kečiga, ambasadorka prosto tekoče reke Mure!

 

Reko Muro, kraljico biološke raznolikosti rib, med katerimi je kečiga ambasadorka prosto tekoče reke Mure, ogroža izgradnja hidroelektrarn

Izpust kečig v MuroV teh dneh je na reki Muri potekala še ena izmed aktivnosti za ohranjanje reke Mure pred gradnjo hidroelektrarn „Rešimo Muro". Tako so z izpustom 30 osebkov kečig v reko Muro pri Ceršaku, nevladne organizacije znova opozorile na izjemen pomen, ki ga ima prosto tekoča reka Mura za ohranjanje ribjih vrst, saj v njej živi kar dve trtetjini slovenskih domorodnih vrst rib (51 od 76), s čimer je reka z največjo biotsko raznovrstnostjo rib v Sloveniji. Največjo grožnjo reki Muri in vrstam, ki živijo v in ob njej, predstavlja načrtovana izgradnja hidroelektrarne Hrastje - Mota in še sedmih hidroelektrarn.

Pred izpustom so ribe označili s posebnimi T-oznakami, ki bodo omogočile sledenje posameznih osebkov in pomagale ugotoviti ali lahko samostojno preživijo v naravi. „Simbolični izpust kečig je del kampanje Rešimo Muro - Naj Mura teče brez hidroelektrarn, za vse nas in še dolgo!, s katero pozivamo Ministrstvo za okolje in prostor, da ne dovoli uničenja slovenskega in evropskega naravnega zaklada ter ustavi načrte za izgradnjo hidroelektrarn na Muri. Slednje bi povzročile izumrtje skoraj polovice domorodnih vrst rib ter prizadele že tako redko populacijo kečige in drugih selitvenih vrst rib, kot sta sulec in podust, ki bi tudi najhitreje izginile," je ob izpustu povedala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje pri WWF.
Dravske elektrarne Maribor (DEM) že več kot 10 let želijo spremeniti reko Muro v verigo osmih hidroelektrarn in akumulacijskih jezer. Prva hidroelektrarna je načrtovana pri vasi Hrastje - Mota, za katero se celovita presoja vplivov na okolje izdeluje že od leta 2012, končna odločitev Ministrstva za okolje in prostor pa se pričakuje letos. Območje, kjer želi DEM graditi hidroelektrarne je območje Nature 2000 in jedro slovenskega dela čezmejnega UNESCO Biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava t.i. Evropska Amazonka, ki si ga deli pet držav (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Srbija in Madžarska), poudarjajo naravovarstveniki.
Izpust kečig v Muro„Izgradnja hidroelektrarn bi nepopravljivo posegla v habitate 19 vrst domorodnih rib, kar bi pomenilo njihovo dolgoročno izginotje, predvsem zaradi nihanja gladine vode, ki onemogoča drstenje, ter povišanja temperature vode, ki povzroči spremembo ribjih pasov. Navsezadnje imamo ribiči slabe izkušnje že z reke Drave, kjer od izgradnje hidroelektrarn opažamo velik upad domorodnih vrst rib. Negativne posledice delovanja hidroelektrarn bodo vidne tudi na drugih področjih, kot je onesnaženje podtalnice, kopičenje težkih kovin v mulju in izpusti toplogrednega metana," je povedal dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije, Arno Mohl iz WWF pa dodaja: „Kečiga je riba selivka in redki primerki vsako leto ujeti v reki Muri dokazujejo, da še vedno prihaja v Slovenijo iz hrvaškega dela Drave ter celo iz Donave. Na poti od Donave na hrvaško-srbski meji pa vse do Spielfelda v Avstriji ni namreč nobene pregrade. Z izgradnjo HE Hrastje - Mota bi presekali ta edinstven rečni koridor in povzročili nepopravljivo škodo edinstveni biotski raznolikosti rib v Sloveniji".
„V Sloveniji sta dve od treh velikih rek že zajezeni, Drava in Sava. Mura je zadnja slovenska nižinska reka brez hidroenergetskih pregrad in takšna bi morala tudi ostati. Naše preostale naravne reke moramo ohraniti in zavarovati za bodoče generacije, ne pa vse uničiti zaradi kratkoročnih interesov," je dejal Rok Rozman, olimpijec in vodja projekta Balkan Rivers Tour ter ambasador reke Mure.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kečiga, ambasadorka prosto tekoče reke Mure!