Jurijevški nabijači „nabijali" pri županu v Bolehnečicih

Blagoslov in nabijanje BolehnečiciIzmed številnih prireditev in dogodkov, ki jih v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah organizirajo ob praznovanju največjega krščanskega praznika – Velike noči, gotovo pripada eno častnih mest, tradicionalnemu dogajanju na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer domači „Jurijevški nabijači" skrbijo za ohranjanje starih običajev – razbijanje sten. In medtem ko po vsej Sloveniji v soboto, dan pred največjim praznikom, potekajo velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo, pa različna društva poskrbijo za dopolnilo praznovanja. Slednje v občini Sveti Jurij poteka skozi vse dneve praznika, saj 16 članov Društva ročnih možnaristov „Jurijevški nabijači" obiskuje vse vasi, kamor jih povabijo.

V občini Sveti Jurij ob Ščavnici ohranjajo stari običaj streljanja z ročnimi možnarji

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kečiga, ambasadorka prosto tekoče reke Mure!

 

Reko Muro, kraljico biološke raznolikosti rib, med katerimi je kečiga ambasadorka prosto tekoče reke Mure, ogroža izgradnja hidroelektrarn

Izpust kečig v MuroV teh dneh je na reki Muri potekala še ena izmed aktivnosti za ohranjanje reke Mure pred gradnjo hidroelektrarn „Rešimo Muro". Tako so z izpustom 30 osebkov kečig v reko Muro pri Ceršaku, nevladne organizacije znova opozorile na izjemen pomen, ki ga ima prosto tekoča reka Mura za ohranjanje ribjih vrst, saj v njej živi kar dve trtetjini slovenskih domorodnih vrst rib (51 od 76), s čimer je reka z največjo biotsko raznovrstnostjo rib v Sloveniji. Največjo grožnjo reki Muri in vrstam, ki živijo v in ob njej, predstavlja načrtovana izgradnja hidroelektrarne Hrastje - Mota in še sedmih hidroelektrarn.

Pred izpustom so ribe označili s posebnimi T-oznakami, ki bodo omogočile sledenje posameznih osebkov in pomagale ugotoviti ali lahko samostojno preživijo v naravi. „Simbolični izpust kečig je del kampanje Rešimo Muro - Naj Mura teče brez hidroelektrarn, za vse nas in še dolgo!, s katero pozivamo Ministrstvo za okolje in prostor, da ne dovoli uničenja slovenskega in evropskega naravnega zaklada ter ustavi načrte za izgradnjo hidroelektrarn na Muri. Slednje bi povzročile izumrtje skoraj polovice domorodnih vrst rib ter prizadele že tako redko populacijo kečige in drugih selitvenih vrst rib, kot sta sulec in podust, ki bi tudi najhitreje izginile," je ob izpustu povedala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje pri WWF.
Dravske elektrarne Maribor (DEM) že več kot 10 let želijo spremeniti reko Muro v verigo osmih hidroelektrarn in akumulacijskih jezer. Prva hidroelektrarna je načrtovana pri vasi Hrastje - Mota, za katero se celovita presoja vplivov na okolje izdeluje že od leta 2012, končna odločitev Ministrstva za okolje in prostor pa se pričakuje letos. Območje, kjer želi DEM graditi hidroelektrarne je območje Nature 2000 in jedro slovenskega dela čezmejnega UNESCO Biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava t.i. Evropska Amazonka, ki si ga deli pet držav (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Srbija in Madžarska), poudarjajo naravovarstveniki.
Izpust kečig v Muro„Izgradnja hidroelektrarn bi nepopravljivo posegla v habitate 19 vrst domorodnih rib, kar bi pomenilo njihovo dolgoročno izginotje, predvsem zaradi nihanja gladine vode, ki onemogoča drstenje, ter povišanja temperature vode, ki povzroči spremembo ribjih pasov. Navsezadnje imamo ribiči slabe izkušnje že z reke Drave, kjer od izgradnje hidroelektrarn opažamo velik upad domorodnih vrst rib. Negativne posledice delovanja hidroelektrarn bodo vidne tudi na drugih področjih, kot je onesnaženje podtalnice, kopičenje težkih kovin v mulju in izpusti toplogrednega metana," je povedal dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije, Arno Mohl iz WWF pa dodaja: „Kečiga je riba selivka in redki primerki vsako leto ujeti v reki Muri dokazujejo, da še vedno prihaja v Slovenijo iz hrvaškega dela Drave ter celo iz Donave. Na poti od Donave na hrvaško-srbski meji pa vse do Spielfelda v Avstriji ni namreč nobene pregrade. Z izgradnjo HE Hrastje - Mota bi presekali ta edinstven rečni koridor in povzročili nepopravljivo škodo edinstveni biotski raznolikosti rib v Sloveniji".
„V Sloveniji sta dve od treh velikih rek že zajezeni, Drava in Sava. Mura je zadnja slovenska nižinska reka brez hidroenergetskih pregrad in takšna bi morala tudi ostati. Naše preostale naravne reke moramo ohraniti in zavarovati za bodoče generacije, ne pa vse uničiti zaradi kratkoročnih interesov," je dejal Rok Rozman, olimpijec in vodja projekta Balkan Rivers Tour ter ambasador reke Mure.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kečiga, ambasadorka prosto tekoče reke Mure!