Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Paraplegiki več kot tri leta zbirali denar za nov kombi!

 

Prevozi so življenjskega pomena za invalide, ki ne morejo voziti avtomobila in nimajo dostopa do javnega prevoza

ParaplegikiDruštvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije ima končno novo kombinirano vozilo. To je nepogrešljivo za življenje najmanj tretjine njihovih članov, ki sami ne morejo voziti avtomobila in nimajo dostopa do javnega prevoza. Zanj so si prizadevali vrsto let, saj je bilo staro izrabljeno in jih je ob visokih stroških vzdrževanja tudi večkrat pustilo na cesti. „Prevozi naših članov so prednostna naloga društva in tudi pogoj za vse druge programe, ki jih izvajamo," je na slovesnosti, s katero so proslavili pomembno pridobitev, dejal predsednik društva Stanko Novak.

Vozilo je za njihove člane nepogrešljivo tudi takrat, ko morajo iti na zdravljenje, rehabilitacijo ali tudi, ko želijo priti na rekreacijo ali kam drugam. „Nesreča nikoli ne počiva," je še poudaril Novak, člani društva pa so jo najpogosteje doživeli v prometu, na delovnem mestu in pri adrenalinskih športih. Že majhna nepozornost lahko privede do tragedije za posameznika in hude preizkušnje za njegove najbližje, je še dejal, dolgotrajno rehabilitacijo pa spremljata velika telesna in duševna bolečina. Trpljenje pa nas uči, da znamo ceniti lepe trenutke v življenju, so na slovesnosti povzeli besede Jolanke Hari, dolgoletne članice društva, ki je na vozičku že več kot 50 let. In dobiti novo vozilo je eden izmed teh trenutkov. Društvo je akcijo za zbiranje sredstev začelo že pred več kot tremi leti, med drugim tudi z zbiranjem prostovoljnih prispevkov in donacij podjetij in podjetnikov, pevci pa so v ta namen dvakrat pripravili koncert, na katerem so prav tako zbirali prispevke za nakup novega vozila.
ParaplegikiSlovesnosti se je udeležil tudi murskosoboški župan, dr. Aleksander Jevšek, ki je dejal, da čeprav ima murskosoboška občina od leta 2014 certifikat invalidom prijazna občina, mora za odpravo arhitekturnih ovir še urediti dostop do gledališča in knjižnice, kar že imajo v načrtu, prav tako pa bodo uredili tudi vse poti, ki jih najpogosteje uporabljajo invalidi na vozičkih. Društvu je obljubil tudi podporo pri nakupu še drugega vozila, ki ga, kot mu je dejal predsednik Novak, še potrebujejo. Zbranim je spregovoril tudi podpredsednik Zveze paraplegikov Slovenije Damjan Hovnik, ki je dejal, da prevozi, ki jih opravljajo regijska društva, zagotavljajo vključevanje njihovih članov v družbo, in čeprav gre za edinstven program, zanj pristojno ministrstvo ne zagotavlja finančne pomoči. Slovesnost se je končala s športnim srečanjem in druženjem z gosti, člani sorodnih društev iz Varaždina in Čakovca.
V Društvu paraplegikov Prekmurja in Prlekije (DPPP), ki šteje okoli 80 invalidnih članic in članov, so sicer začeli dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za nakup novega kombiniranega vozila za prevoz invalidov, torej svojih članov paraplegikov in tetraplegikov, že leta 2013. In sedaj ko ga imajo bo življenje najtežje prizadetih ljudi, ki ga najbolj potrebujejo, lažje. »Staro vozilo je dotrajano in ima prevoženih okoli pol milijona kilometrov. Zaradi okvare nas je že večkrat pustilo na cedilu sredi ceste,« pravi predsednik Stanko Novak. Samo za popravila in servisiranje so letno porabili več kot 2000 evrov. Torej DPPP vključuje ljudi, ki so v svojem vsakdanjem življenju vezani na uporabo invalidskega vozička zaradi posledic paraplegije ali tetraplegije, parapareze ali tetrapareze in živijo na območju tridesetih občin na skrajnjem severovzhodu države: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona, Ormož, Beltinci, Tišina, Cankova, Rogašovci, Kuzma, Grad, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Puconci, Moravske Toplice, Dobrovnik, Kobilje, Velika Polana, Turnišče, Črenšovci, Odranci, Veržej, Križevci, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Razkrižje, Apače, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. „In v primerjavi z dejstvom, da se lahko pohvalimo, ker imamo kvalitetne prostore na Noršinski ulici 14 v Murski Soboti, ki so prilagojeni našim potrebam, saj so grajeni brez arhitektonskih ovir, pa to doslej ni veljalo za prevoz naših članic in članov", poudarjajo v DPPP, kjer izvajajo okoli deset programov, ki se financirajo iz Fundacije invalidsko humanitarnih programov (Fiho), iz sredstev občinskih in državnih razpisov, ter v manjši meri iz sredstev donatorjev.
Med omenjene programe sodijo tudi prevozi paraplegikov, s čimer želijo izboljšati kakovost življenja in mobilnost članov ter paraplegikom ob vsakem času omogočiti ustrezen in kakovosten prevoz z društvenim kombi vozilom. Tako članom omogočijo nemoteno sodelovanje na društvenih aktivnostih in prireditvah, s tem pa je omogočeno nemoteno vključevanje v družbeno življenje, hkrati pa rešujejo tudi zdravstvene težave paraplegikov. Tukaj je tudi program posebne socialne pomoči – kompenzacija invalidnosti, kjer imamo za cilj izboljšati kakovost življenja paraplegikov in tetraplegikov, zmanjšanje negativnih čustev do življenja na vozičku, neposredno vsestransko pomoč za kakovostnejše, torej boljše življenje. V društvu svojim članom omogočijo nemoteno delovanje na športnem in rekreativnem področju z namenom ohraniti telesno in duhovno moč ter tekmovalni duh med člani. Tako dosežejo tudi zmanjšanje negativnih zdravstvenih, fizičnih in psihosocialnih posledic poškodbe. Namen programa medicinsko tehnični pripomočki je, da paraplegiku svetujejo in pomagajo nabaviti ustrezen in kakovosten pripomoček. Društvo tudi konkretno finančno pomaga pri nakupu, če potreben ortopedski pripomoček zdravstvo ne krije v celoti. Pomagajo tudi pri prilagoditvi osebnega avtomobila na ročno upravljanje. V sklopu programa ohranjevanje zdravja svojim članom omogočajo možnost sodelovanja in izboljšanja psihofizičnega zdravja. Paraplegiki so še zlasti podvrženi raznim boleznim, zato jim je tak program še posebej pomemben. Enako tudi prebivanje in prilagajanje okolju, kjer novim paraplegikom in tetraplegikom pomagajo pri vračanju v domače okolje, v družbo in pri odpravi arhitektonskih ovir. Spremljajo novogradnje in opozarjajo javnost pri prilagoditvi za invalide. Tukaj so tudi programi, kot so: interesne dejavnosti, informativne dejavnosti, kjer želijo širšo javnost seznaniti s svojim delom, uspehi in problemi. Pri kulturnem programu pa aktivno podpirajo možnost udejstvovanja v kulturni dejavnosti; likovnem ustvarjanju, izletih, na razstavah in pri pevskih nastopih...

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Paraplegiki več kot tri leta zbirali denar za nov kombi!