Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Sveti Miklavž pričakal otroke v trgovini Jager v Radencih

Sveti Miklavž JagerSpet je leto naokrog, in tu je mesec december, ki ga poznamo kot mesec lepih mislih, miru, voščil ter obdarovanj. Prav tako sodijo v ta sklop prazničnih dogodkov ali kot rečemo v ljudskem tonu » Veseli december«, trije dobri možje, ki obdarujejo pridnost otrok, sveti Miklavž ter lika Božiček in Dedek Mraz.

Prišel je Sveti Miklavž

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Roke proč od naše Mure in pomurske regije!

 

Filmski večer za Muro združil dve generaciji borcev v boju proti izgradnji HE - prijatelji Mure iz štirih držav sprejeli zaobljubo, da se bodo borili za prosto tekočo in živo reko Muro

Roke proč od MureSvetovni sklad za varstvo narave (WWF) in Zveza društev Moja Mura sta konec minulega tedna v murskosoboškem gradu organizirala filmski večer za kakšnih 80 prijateljev reke Mure. Prikazali so dva filma, Spust po Muri Borisa Kočevarja, s katerim so želeli pokazati izjemne naravne danosti reke Mure, ter Upor na Donavi Roberta Epplea, ki pokaže zahtevnost boja proti gradnji hidroelektrarn. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki gibanj za ohranitev Mure iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske, udeležence pa je pozdravil tudi župan MO Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek.

Kot je bilo slišati, prosto tekoča Mura v Sloveniji in ob meji z Avstrijo je ogrožena z načrti za gradnjo osmih hidroelektrarn. Vlada Republike Slovenije bo namreč kmalu odločala o gradnji prvega jezu za elektrarno Hrastje-Mota, ki »odpira vrata« za nadaljnjih sedem hidroelektrarn. Zato sta WWF in Zveza Moja Mura letos pričela s kampanjo Rešimo Muro – naj Mura teče brez ovir, ki se sedaj nadaljuje s turnejo filmskih večerov po Pomurju, na katerih se bodo lahko tudi prebivalci manjših mest in vasi seznanili s posledicami izgradnje hidroelektrarn na Muri in kako jih lahko preprečijo. »Mura je zadnja velika slovenska nižinska reka, ki še ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi, kar se odraža tudi v njeni izjemni biotski raznovrstnosti, saj se ponaša z največjim številom ribjih vrst v Sloveniji. Mura je tudi del bodočega UNESCO biosfernega območja Mura–Drava–Donava, 700 kilometrov dolgega zelenega pasu, ki povezuje več kot 1.000.000 hektarjev izredno dragocenih naravnih in kulturnih krajin ter 15 območij Natura 2000 v petih državah,« je na dogodku povedala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF.
Območje, ki ga upravičeno imenujemo evropska Amazonka, lahko ima velik prispevek k gospodarskemu razvoju Pomurja, zlasti z vidika razvoja turizma, ki spada med najbolj rastoče gospodarske panoge v Sloveniji in svetu. »Slovenija novih hidroelektrarn ne potrebuje, saj je rešitev energetske bilance v učinkovitem ravnanju z energijo, v negawattih namesto megawattih. Uničenje reke in proizvodnja električne energije zgolj zaradi prodaje in dobičkov je v nasprotju z načeli trajnostnosti ter tudi uredbami EU. Zato sporočamo odgovornim politikom in energetskim podjetjem, da reka Mura ni na prodaj. Roke proč od naše Mure in regije,« je opozoril Stojan Habjanič iz Zveze Moja Mura.
Tokratnega filmskega večera se je udeležil tudi veteran borbe za prosto tekočo Muro iz osemdesetih let in vodja skupine Orlek Vlado Poredoš, ki je dejal: »Protest proti izgradnji elektrarn na reki Muri leta 1986 je uspel zato, ker so takratni okoljevarstveniki Pomurja uspeli dopovedati takratni komunistični oblasti, za katero sedaj pravijo, da je bila nedemokratična in zatiralska, da bi s tem dejanjem naredili okolju nepopravljivo škodo. Prevladal je razum in oblast je odstopila od namere. Nisem si mislil, da bom moral po tridesetih letih spet na barikade za našo Muro in se znova boriti proti interesom kapitala in lobijev. Veseli me pa me dejstvo, da smo z lokalno oblastjo na istem bregu Mure in da lahko s pogumom in zanosom zakličem legendarni slogan NO Pasaran!«
Na filmskem dogodku je udeležence nagovoril dr. Bernard Lötsch, avstrijski biolog in znanstvenik, ki je bil eden izmed glavnih voditeljev v boju proti jezovom na Donavi v Hainburgu in pri ustanovitvi Narodnega parka Donava: »Preveč naših rek je že bilo uničenih in spremenjenih v mrtve kanale. Hidroenergetski lobi spretno uporablja argument zaščite podnebja kot krinko in opravičilo za svoje poslovne interese. Mura med Šentiljem in Dravo je ena zadnjih evropskih naravnih rek. Vsak kilometer neokrnjenih bregov šteje in bi bil ukraden našim vnukom, ki bi jim morali zapustiti neokrnjeno naravo. Hidroelektrarne se štejejo za 'obnovljive' vire, vendar moramo vedeti, da v uničenih naravnih krajinah ni nič obnovljivega.«
Po koncu projekcij filmov so vsi udeleženci podpisali zaobljubo Muri »Ne büjrajte mi Mure«, v kateri so se zaobljubili, da se bodo zavzemali za to, da Mura še naprej prosto teče brez HE, saj bi ji s tem vzeli dušo in srce. Filmski večer posvečen Muri je zaokrožil koncert dua Jazz Combo (Marjan Farič na saksofonu in Dejan Berden na klavirju) ter sproščeno druženje ob jedeh in pijači, navdihnjenimi z Muro, ki jih je pripravil chef Boštjan Lačen.

Zaobljuba Muri
Ne büjrajte mi Müjre
(V. Poredoš)

Ne büjrajte mi Müjre,
püstite joj naj teče,
püstite joj naj žive,
ne büjrajte joj düjše in srce.

Z avstrijskij visikij vrijov,
mijmo štajarskij bregov,
pouleg prekmuskij ravnijc,
do medžimurskij tan vesnijc.

Püstite joj naj teče.
Se van ne smilijo te njive,
tej bereki in pa njene ribe,
se ne smilijo te mürske šume,
ge gnejzdijo se naše ftice.

Ne büjrajte mi Müjre.
Rad bi gledau mlin na voudi,
pa broud ka prejk tebe nas vozi,
poslüjšau rad bi ftičje žvrgolenje,
oj kak lejpo je živlenje.

Zatou ne büjrajte mi Müjre.
Nekoč smo jo büjrali, da bi ljudi zavarovali pred njo,
danes ji obljubljamo, da bomo zavarovali ljudi in njo.

Udeleženci filmskega večera, posvečenega Muri.
V Soboti, 1. vinotoka 2016

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Roke proč od naše Mure in pomurske regije!