Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Roke proč od naše Mure in pomurske regije!

 

Filmski večer za Muro združil dve generaciji borcev v boju proti izgradnji HE - prijatelji Mure iz štirih držav sprejeli zaobljubo, da se bodo borili za prosto tekočo in živo reko Muro

Roke proč od MureSvetovni sklad za varstvo narave (WWF) in Zveza društev Moja Mura sta konec minulega tedna v murskosoboškem gradu organizirala filmski večer za kakšnih 80 prijateljev reke Mure. Prikazali so dva filma, Spust po Muri Borisa Kočevarja, s katerim so želeli pokazati izjemne naravne danosti reke Mure, ter Upor na Donavi Roberta Epplea, ki pokaže zahtevnost boja proti gradnji hidroelektrarn. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki gibanj za ohranitev Mure iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske, udeležence pa je pozdravil tudi župan MO Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek.

Kot je bilo slišati, prosto tekoča Mura v Sloveniji in ob meji z Avstrijo je ogrožena z načrti za gradnjo osmih hidroelektrarn. Vlada Republike Slovenije bo namreč kmalu odločala o gradnji prvega jezu za elektrarno Hrastje-Mota, ki »odpira vrata« za nadaljnjih sedem hidroelektrarn. Zato sta WWF in Zveza Moja Mura letos pričela s kampanjo Rešimo Muro – naj Mura teče brez ovir, ki se sedaj nadaljuje s turnejo filmskih večerov po Pomurju, na katerih se bodo lahko tudi prebivalci manjših mest in vasi seznanili s posledicami izgradnje hidroelektrarn na Muri in kako jih lahko preprečijo. »Mura je zadnja velika slovenska nižinska reka, ki še ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi, kar se odraža tudi v njeni izjemni biotski raznovrstnosti, saj se ponaša z največjim številom ribjih vrst v Sloveniji. Mura je tudi del bodočega UNESCO biosfernega območja Mura–Drava–Donava, 700 kilometrov dolgega zelenega pasu, ki povezuje več kot 1.000.000 hektarjev izredno dragocenih naravnih in kulturnih krajin ter 15 območij Natura 2000 v petih državah,« je na dogodku povedala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF.
Območje, ki ga upravičeno imenujemo evropska Amazonka, lahko ima velik prispevek k gospodarskemu razvoju Pomurja, zlasti z vidika razvoja turizma, ki spada med najbolj rastoče gospodarske panoge v Sloveniji in svetu. »Slovenija novih hidroelektrarn ne potrebuje, saj je rešitev energetske bilance v učinkovitem ravnanju z energijo, v negawattih namesto megawattih. Uničenje reke in proizvodnja električne energije zgolj zaradi prodaje in dobičkov je v nasprotju z načeli trajnostnosti ter tudi uredbami EU. Zato sporočamo odgovornim politikom in energetskim podjetjem, da reka Mura ni na prodaj. Roke proč od naše Mure in regije,« je opozoril Stojan Habjanič iz Zveze Moja Mura.
Tokratnega filmskega večera se je udeležil tudi veteran borbe za prosto tekočo Muro iz osemdesetih let in vodja skupine Orlek Vlado Poredoš, ki je dejal: »Protest proti izgradnji elektrarn na reki Muri leta 1986 je uspel zato, ker so takratni okoljevarstveniki Pomurja uspeli dopovedati takratni komunistični oblasti, za katero sedaj pravijo, da je bila nedemokratična in zatiralska, da bi s tem dejanjem naredili okolju nepopravljivo škodo. Prevladal je razum in oblast je odstopila od namere. Nisem si mislil, da bom moral po tridesetih letih spet na barikade za našo Muro in se znova boriti proti interesom kapitala in lobijev. Veseli me pa me dejstvo, da smo z lokalno oblastjo na istem bregu Mure in da lahko s pogumom in zanosom zakličem legendarni slogan NO Pasaran!«
Na filmskem dogodku je udeležence nagovoril dr. Bernard Lötsch, avstrijski biolog in znanstvenik, ki je bil eden izmed glavnih voditeljev v boju proti jezovom na Donavi v Hainburgu in pri ustanovitvi Narodnega parka Donava: »Preveč naših rek je že bilo uničenih in spremenjenih v mrtve kanale. Hidroenergetski lobi spretno uporablja argument zaščite podnebja kot krinko in opravičilo za svoje poslovne interese. Mura med Šentiljem in Dravo je ena zadnjih evropskih naravnih rek. Vsak kilometer neokrnjenih bregov šteje in bi bil ukraden našim vnukom, ki bi jim morali zapustiti neokrnjeno naravo. Hidroelektrarne se štejejo za 'obnovljive' vire, vendar moramo vedeti, da v uničenih naravnih krajinah ni nič obnovljivega.«
Po koncu projekcij filmov so vsi udeleženci podpisali zaobljubo Muri »Ne büjrajte mi Mure«, v kateri so se zaobljubili, da se bodo zavzemali za to, da Mura še naprej prosto teče brez HE, saj bi ji s tem vzeli dušo in srce. Filmski večer posvečen Muri je zaokrožil koncert dua Jazz Combo (Marjan Farič na saksofonu in Dejan Berden na klavirju) ter sproščeno druženje ob jedeh in pijači, navdihnjenimi z Muro, ki jih je pripravil chef Boštjan Lačen.

Zaobljuba Muri
Ne büjrajte mi Müjre
(V. Poredoš)

Ne büjrajte mi Müjre,
püstite joj naj teče,
püstite joj naj žive,
ne büjrajte joj düjše in srce.

Z avstrijskij visikij vrijov,
mijmo štajarskij bregov,
pouleg prekmuskij ravnijc,
do medžimurskij tan vesnijc.

Püstite joj naj teče.
Se van ne smilijo te njive,
tej bereki in pa njene ribe,
se ne smilijo te mürske šume,
ge gnejzdijo se naše ftice.

Ne büjrajte mi Müjre.
Rad bi gledau mlin na voudi,
pa broud ka prejk tebe nas vozi,
poslüjšau rad bi ftičje žvrgolenje,
oj kak lejpo je živlenje.

Zatou ne büjrajte mi Müjre.
Nekoč smo jo büjrali, da bi ljudi zavarovali pred njo,
danes ji obljubljamo, da bomo zavarovali ljudi in njo.

Udeleženci filmskega večera, posvečenega Muri.
V Soboti, 1. vinotoka 2016

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Roke proč od naše Mure in pomurske regije!