Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Roke proč od naše Mure in pomurske regije!

 

Filmski večer za Muro združil dve generaciji borcev v boju proti izgradnji HE - prijatelji Mure iz štirih držav sprejeli zaobljubo, da se bodo borili za prosto tekočo in živo reko Muro

Roke proč od MureSvetovni sklad za varstvo narave (WWF) in Zveza društev Moja Mura sta konec minulega tedna v murskosoboškem gradu organizirala filmski večer za kakšnih 80 prijateljev reke Mure. Prikazali so dva filma, Spust po Muri Borisa Kočevarja, s katerim so želeli pokazati izjemne naravne danosti reke Mure, ter Upor na Donavi Roberta Epplea, ki pokaže zahtevnost boja proti gradnji hidroelektrarn. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki gibanj za ohranitev Mure iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske, udeležence pa je pozdravil tudi župan MO Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek.

Kot je bilo slišati, prosto tekoča Mura v Sloveniji in ob meji z Avstrijo je ogrožena z načrti za gradnjo osmih hidroelektrarn. Vlada Republike Slovenije bo namreč kmalu odločala o gradnji prvega jezu za elektrarno Hrastje-Mota, ki »odpira vrata« za nadaljnjih sedem hidroelektrarn. Zato sta WWF in Zveza Moja Mura letos pričela s kampanjo Rešimo Muro – naj Mura teče brez ovir, ki se sedaj nadaljuje s turnejo filmskih večerov po Pomurju, na katerih se bodo lahko tudi prebivalci manjših mest in vasi seznanili s posledicami izgradnje hidroelektrarn na Muri in kako jih lahko preprečijo. »Mura je zadnja velika slovenska nižinska reka, ki še ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi, kar se odraža tudi v njeni izjemni biotski raznovrstnosti, saj se ponaša z največjim številom ribjih vrst v Sloveniji. Mura je tudi del bodočega UNESCO biosfernega območja Mura–Drava–Donava, 700 kilometrov dolgega zelenega pasu, ki povezuje več kot 1.000.000 hektarjev izredno dragocenih naravnih in kulturnih krajin ter 15 območij Natura 2000 v petih državah,« je na dogodku povedala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF.
Območje, ki ga upravičeno imenujemo evropska Amazonka, lahko ima velik prispevek k gospodarskemu razvoju Pomurja, zlasti z vidika razvoja turizma, ki spada med najbolj rastoče gospodarske panoge v Sloveniji in svetu. »Slovenija novih hidroelektrarn ne potrebuje, saj je rešitev energetske bilance v učinkovitem ravnanju z energijo, v negawattih namesto megawattih. Uničenje reke in proizvodnja električne energije zgolj zaradi prodaje in dobičkov je v nasprotju z načeli trajnostnosti ter tudi uredbami EU. Zato sporočamo odgovornim politikom in energetskim podjetjem, da reka Mura ni na prodaj. Roke proč od naše Mure in regije,« je opozoril Stojan Habjanič iz Zveze Moja Mura.
Tokratnega filmskega večera se je udeležil tudi veteran borbe za prosto tekočo Muro iz osemdesetih let in vodja skupine Orlek Vlado Poredoš, ki je dejal: »Protest proti izgradnji elektrarn na reki Muri leta 1986 je uspel zato, ker so takratni okoljevarstveniki Pomurja uspeli dopovedati takratni komunistični oblasti, za katero sedaj pravijo, da je bila nedemokratična in zatiralska, da bi s tem dejanjem naredili okolju nepopravljivo škodo. Prevladal je razum in oblast je odstopila od namere. Nisem si mislil, da bom moral po tridesetih letih spet na barikade za našo Muro in se znova boriti proti interesom kapitala in lobijev. Veseli me pa me dejstvo, da smo z lokalno oblastjo na istem bregu Mure in da lahko s pogumom in zanosom zakličem legendarni slogan NO Pasaran!«
Na filmskem dogodku je udeležence nagovoril dr. Bernard Lötsch, avstrijski biolog in znanstvenik, ki je bil eden izmed glavnih voditeljev v boju proti jezovom na Donavi v Hainburgu in pri ustanovitvi Narodnega parka Donava: »Preveč naših rek je že bilo uničenih in spremenjenih v mrtve kanale. Hidroenergetski lobi spretno uporablja argument zaščite podnebja kot krinko in opravičilo za svoje poslovne interese. Mura med Šentiljem in Dravo je ena zadnjih evropskih naravnih rek. Vsak kilometer neokrnjenih bregov šteje in bi bil ukraden našim vnukom, ki bi jim morali zapustiti neokrnjeno naravo. Hidroelektrarne se štejejo za 'obnovljive' vire, vendar moramo vedeti, da v uničenih naravnih krajinah ni nič obnovljivega.«
Po koncu projekcij filmov so vsi udeleženci podpisali zaobljubo Muri »Ne büjrajte mi Mure«, v kateri so se zaobljubili, da se bodo zavzemali za to, da Mura še naprej prosto teče brez HE, saj bi ji s tem vzeli dušo in srce. Filmski večer posvečen Muri je zaokrožil koncert dua Jazz Combo (Marjan Farič na saksofonu in Dejan Berden na klavirju) ter sproščeno druženje ob jedeh in pijači, navdihnjenimi z Muro, ki jih je pripravil chef Boštjan Lačen.

Zaobljuba Muri
Ne büjrajte mi Müjre
(V. Poredoš)

Ne büjrajte mi Müjre,
püstite joj naj teče,
püstite joj naj žive,
ne büjrajte joj düjše in srce.

Z avstrijskij visikij vrijov,
mijmo štajarskij bregov,
pouleg prekmuskij ravnijc,
do medžimurskij tan vesnijc.

Püstite joj naj teče.
Se van ne smilijo te njive,
tej bereki in pa njene ribe,
se ne smilijo te mürske šume,
ge gnejzdijo se naše ftice.

Ne büjrajte mi Müjre.
Rad bi gledau mlin na voudi,
pa broud ka prejk tebe nas vozi,
poslüjšau rad bi ftičje žvrgolenje,
oj kak lejpo je živlenje.

Zatou ne büjrajte mi Müjre.
Nekoč smo jo büjrali, da bi ljudi zavarovali pred njo,
danes ji obljubljamo, da bomo zavarovali ljudi in njo.

Udeleženci filmskega večera, posvečenega Muri.
V Soboti, 1. vinotoka 2016

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Roke proč od naše Mure in pomurske regije!