Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Roke proč od naše Mure in pomurske regije!

 

Filmski večer za Muro združil dve generaciji borcev v boju proti izgradnji HE - prijatelji Mure iz štirih držav sprejeli zaobljubo, da se bodo borili za prosto tekočo in živo reko Muro

Roke proč od MureSvetovni sklad za varstvo narave (WWF) in Zveza društev Moja Mura sta konec minulega tedna v murskosoboškem gradu organizirala filmski večer za kakšnih 80 prijateljev reke Mure. Prikazali so dva filma, Spust po Muri Borisa Kočevarja, s katerim so želeli pokazati izjemne naravne danosti reke Mure, ter Upor na Donavi Roberta Epplea, ki pokaže zahtevnost boja proti gradnji hidroelektrarn. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki gibanj za ohranitev Mure iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske, udeležence pa je pozdravil tudi župan MO Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek.

Kot je bilo slišati, prosto tekoča Mura v Sloveniji in ob meji z Avstrijo je ogrožena z načrti za gradnjo osmih hidroelektrarn. Vlada Republike Slovenije bo namreč kmalu odločala o gradnji prvega jezu za elektrarno Hrastje-Mota, ki »odpira vrata« za nadaljnjih sedem hidroelektrarn. Zato sta WWF in Zveza Moja Mura letos pričela s kampanjo Rešimo Muro – naj Mura teče brez ovir, ki se sedaj nadaljuje s turnejo filmskih večerov po Pomurju, na katerih se bodo lahko tudi prebivalci manjših mest in vasi seznanili s posledicami izgradnje hidroelektrarn na Muri in kako jih lahko preprečijo. »Mura je zadnja velika slovenska nižinska reka, ki še ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi, kar se odraža tudi v njeni izjemni biotski raznovrstnosti, saj se ponaša z največjim številom ribjih vrst v Sloveniji. Mura je tudi del bodočega UNESCO biosfernega območja Mura–Drava–Donava, 700 kilometrov dolgega zelenega pasu, ki povezuje več kot 1.000.000 hektarjev izredno dragocenih naravnih in kulturnih krajin ter 15 območij Natura 2000 v petih državah,« je na dogodku povedala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF.
Območje, ki ga upravičeno imenujemo evropska Amazonka, lahko ima velik prispevek k gospodarskemu razvoju Pomurja, zlasti z vidika razvoja turizma, ki spada med najbolj rastoče gospodarske panoge v Sloveniji in svetu. »Slovenija novih hidroelektrarn ne potrebuje, saj je rešitev energetske bilance v učinkovitem ravnanju z energijo, v negawattih namesto megawattih. Uničenje reke in proizvodnja električne energije zgolj zaradi prodaje in dobičkov je v nasprotju z načeli trajnostnosti ter tudi uredbami EU. Zato sporočamo odgovornim politikom in energetskim podjetjem, da reka Mura ni na prodaj. Roke proč od naše Mure in regije,« je opozoril Stojan Habjanič iz Zveze Moja Mura.
Tokratnega filmskega večera se je udeležil tudi veteran borbe za prosto tekočo Muro iz osemdesetih let in vodja skupine Orlek Vlado Poredoš, ki je dejal: »Protest proti izgradnji elektrarn na reki Muri leta 1986 je uspel zato, ker so takratni okoljevarstveniki Pomurja uspeli dopovedati takratni komunistični oblasti, za katero sedaj pravijo, da je bila nedemokratična in zatiralska, da bi s tem dejanjem naredili okolju nepopravljivo škodo. Prevladal je razum in oblast je odstopila od namere. Nisem si mislil, da bom moral po tridesetih letih spet na barikade za našo Muro in se znova boriti proti interesom kapitala in lobijev. Veseli me pa me dejstvo, da smo z lokalno oblastjo na istem bregu Mure in da lahko s pogumom in zanosom zakličem legendarni slogan NO Pasaran!«
Na filmskem dogodku je udeležence nagovoril dr. Bernard Lötsch, avstrijski biolog in znanstvenik, ki je bil eden izmed glavnih voditeljev v boju proti jezovom na Donavi v Hainburgu in pri ustanovitvi Narodnega parka Donava: »Preveč naših rek je že bilo uničenih in spremenjenih v mrtve kanale. Hidroenergetski lobi spretno uporablja argument zaščite podnebja kot krinko in opravičilo za svoje poslovne interese. Mura med Šentiljem in Dravo je ena zadnjih evropskih naravnih rek. Vsak kilometer neokrnjenih bregov šteje in bi bil ukraden našim vnukom, ki bi jim morali zapustiti neokrnjeno naravo. Hidroelektrarne se štejejo za 'obnovljive' vire, vendar moramo vedeti, da v uničenih naravnih krajinah ni nič obnovljivega.«
Po koncu projekcij filmov so vsi udeleženci podpisali zaobljubo Muri »Ne büjrajte mi Mure«, v kateri so se zaobljubili, da se bodo zavzemali za to, da Mura še naprej prosto teče brez HE, saj bi ji s tem vzeli dušo in srce. Filmski večer posvečen Muri je zaokrožil koncert dua Jazz Combo (Marjan Farič na saksofonu in Dejan Berden na klavirju) ter sproščeno druženje ob jedeh in pijači, navdihnjenimi z Muro, ki jih je pripravil chef Boštjan Lačen.

Zaobljuba Muri
Ne büjrajte mi Müjre
(V. Poredoš)

Ne büjrajte mi Müjre,
püstite joj naj teče,
püstite joj naj žive,
ne büjrajte joj düjše in srce.

Z avstrijskij visikij vrijov,
mijmo štajarskij bregov,
pouleg prekmuskij ravnijc,
do medžimurskij tan vesnijc.

Püstite joj naj teče.
Se van ne smilijo te njive,
tej bereki in pa njene ribe,
se ne smilijo te mürske šume,
ge gnejzdijo se naše ftice.

Ne büjrajte mi Müjre.
Rad bi gledau mlin na voudi,
pa broud ka prejk tebe nas vozi,
poslüjšau rad bi ftičje žvrgolenje,
oj kak lejpo je živlenje.

Zatou ne büjrajte mi Müjre.
Nekoč smo jo büjrali, da bi ljudi zavarovali pred njo,
danes ji obljubljamo, da bomo zavarovali ljudi in njo.

Udeleženci filmskega večera, posvečenega Muri.
V Soboti, 1. vinotoka 2016

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Roke proč od naše Mure in pomurske regije!