Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Roke proč od naše Mure in pomurske regije!

 

Filmski večer za Muro združil dve generaciji borcev v boju proti izgradnji HE - prijatelji Mure iz štirih držav sprejeli zaobljubo, da se bodo borili za prosto tekočo in živo reko Muro

Roke proč od MureSvetovni sklad za varstvo narave (WWF) in Zveza društev Moja Mura sta konec minulega tedna v murskosoboškem gradu organizirala filmski večer za kakšnih 80 prijateljev reke Mure. Prikazali so dva filma, Spust po Muri Borisa Kočevarja, s katerim so želeli pokazati izjemne naravne danosti reke Mure, ter Upor na Donavi Roberta Epplea, ki pokaže zahtevnost boja proti gradnji hidroelektrarn. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki gibanj za ohranitev Mure iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske, udeležence pa je pozdravil tudi župan MO Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek.

Kot je bilo slišati, prosto tekoča Mura v Sloveniji in ob meji z Avstrijo je ogrožena z načrti za gradnjo osmih hidroelektrarn. Vlada Republike Slovenije bo namreč kmalu odločala o gradnji prvega jezu za elektrarno Hrastje-Mota, ki »odpira vrata« za nadaljnjih sedem hidroelektrarn. Zato sta WWF in Zveza Moja Mura letos pričela s kampanjo Rešimo Muro – naj Mura teče brez ovir, ki se sedaj nadaljuje s turnejo filmskih večerov po Pomurju, na katerih se bodo lahko tudi prebivalci manjših mest in vasi seznanili s posledicami izgradnje hidroelektrarn na Muri in kako jih lahko preprečijo. »Mura je zadnja velika slovenska nižinska reka, ki še ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi, kar se odraža tudi v njeni izjemni biotski raznovrstnosti, saj se ponaša z največjim številom ribjih vrst v Sloveniji. Mura je tudi del bodočega UNESCO biosfernega območja Mura–Drava–Donava, 700 kilometrov dolgega zelenega pasu, ki povezuje več kot 1.000.000 hektarjev izredno dragocenih naravnih in kulturnih krajin ter 15 območij Natura 2000 v petih državah,« je na dogodku povedala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF.
Območje, ki ga upravičeno imenujemo evropska Amazonka, lahko ima velik prispevek k gospodarskemu razvoju Pomurja, zlasti z vidika razvoja turizma, ki spada med najbolj rastoče gospodarske panoge v Sloveniji in svetu. »Slovenija novih hidroelektrarn ne potrebuje, saj je rešitev energetske bilance v učinkovitem ravnanju z energijo, v negawattih namesto megawattih. Uničenje reke in proizvodnja električne energije zgolj zaradi prodaje in dobičkov je v nasprotju z načeli trajnostnosti ter tudi uredbami EU. Zato sporočamo odgovornim politikom in energetskim podjetjem, da reka Mura ni na prodaj. Roke proč od naše Mure in regije,« je opozoril Stojan Habjanič iz Zveze Moja Mura.
Tokratnega filmskega večera se je udeležil tudi veteran borbe za prosto tekočo Muro iz osemdesetih let in vodja skupine Orlek Vlado Poredoš, ki je dejal: »Protest proti izgradnji elektrarn na reki Muri leta 1986 je uspel zato, ker so takratni okoljevarstveniki Pomurja uspeli dopovedati takratni komunistični oblasti, za katero sedaj pravijo, da je bila nedemokratična in zatiralska, da bi s tem dejanjem naredili okolju nepopravljivo škodo. Prevladal je razum in oblast je odstopila od namere. Nisem si mislil, da bom moral po tridesetih letih spet na barikade za našo Muro in se znova boriti proti interesom kapitala in lobijev. Veseli me pa me dejstvo, da smo z lokalno oblastjo na istem bregu Mure in da lahko s pogumom in zanosom zakličem legendarni slogan NO Pasaran!«
Na filmskem dogodku je udeležence nagovoril dr. Bernard Lötsch, avstrijski biolog in znanstvenik, ki je bil eden izmed glavnih voditeljev v boju proti jezovom na Donavi v Hainburgu in pri ustanovitvi Narodnega parka Donava: »Preveč naših rek je že bilo uničenih in spremenjenih v mrtve kanale. Hidroenergetski lobi spretno uporablja argument zaščite podnebja kot krinko in opravičilo za svoje poslovne interese. Mura med Šentiljem in Dravo je ena zadnjih evropskih naravnih rek. Vsak kilometer neokrnjenih bregov šteje in bi bil ukraden našim vnukom, ki bi jim morali zapustiti neokrnjeno naravo. Hidroelektrarne se štejejo za 'obnovljive' vire, vendar moramo vedeti, da v uničenih naravnih krajinah ni nič obnovljivega.«
Po koncu projekcij filmov so vsi udeleženci podpisali zaobljubo Muri »Ne büjrajte mi Mure«, v kateri so se zaobljubili, da se bodo zavzemali za to, da Mura še naprej prosto teče brez HE, saj bi ji s tem vzeli dušo in srce. Filmski večer posvečen Muri je zaokrožil koncert dua Jazz Combo (Marjan Farič na saksofonu in Dejan Berden na klavirju) ter sproščeno druženje ob jedeh in pijači, navdihnjenimi z Muro, ki jih je pripravil chef Boštjan Lačen.

Zaobljuba Muri
Ne büjrajte mi Müjre
(V. Poredoš)

Ne büjrajte mi Müjre,
püstite joj naj teče,
püstite joj naj žive,
ne büjrajte joj düjše in srce.

Z avstrijskij visikij vrijov,
mijmo štajarskij bregov,
pouleg prekmuskij ravnijc,
do medžimurskij tan vesnijc.

Püstite joj naj teče.
Se van ne smilijo te njive,
tej bereki in pa njene ribe,
se ne smilijo te mürske šume,
ge gnejzdijo se naše ftice.

Ne büjrajte mi Müjre.
Rad bi gledau mlin na voudi,
pa broud ka prejk tebe nas vozi,
poslüjšau rad bi ftičje žvrgolenje,
oj kak lejpo je živlenje.

Zatou ne büjrajte mi Müjre.
Nekoč smo jo büjrali, da bi ljudi zavarovali pred njo,
danes ji obljubljamo, da bomo zavarovali ljudi in njo.

Udeleženci filmskega večera, posvečenega Muri.
V Soboti, 1. vinotoka 2016

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Roke proč od naše Mure in pomurske regije!