Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Umrl je Tonček Kos

 

Umrl je Anton Tonček Kos (15.5.1941 - 22.11.2011)

Anton KosZa vedno se je poslovil velik človek, ki je ogromno naredil za judo, slepe in slabovidne, aktiven pa je bil tudi na številnih drugih področjih

V teh mrzlih, meglenih in turobnih dneh, je iz prekmurske prestolnice Murske Sobote prišla žalostna novica: Umrl je Anton Tonček Kos iz Murske Sobote,

dolgoletni funkcionar Judo zveze Slovenije in predsednik Judo kluba Murska Sobota, predsednik Društva slepih in slabovidnih Pomurja..., vsi, ki so ga poznali so si enotni: umrl je velik človek. Od njega se bomo poslovili ta petek, 25.11.2011 ob 14.00 uri na pokopališču v Murski Soboti.

Toliko funkcij, ki jih je opravljal, in toliko nagrad in priznanj kot jih je dobil 70 - letni Anton Tonček Kos iz Murske Sobote, gotovo premorejo le redki državljani Slovenije

Gotovo so redki prebivalci Pomurja in tudi širšega območja, ki niso slišali za Antona Tončka Kosa. Možakarja z debelimi črnimi očali, saj je bil slep, ki je bil rojen po začetku 2. svetovne vojne, na našem območju, natanko 15. maja 1941, vsekakor poznajo mnogi tudi po vsej Sloveniji ter nekdanji SFRJ in tudi drugje, zlasti na področjih, kjer je v svojem življenju deloval. V zadnjih 48 letih, saj so se njegove aktivnosti začele predvsem po letu 1963, je Anton Tonček Kos opravljal toliko funkcij na različnih področjih, kot le redki. To je še posebej pohvalno ob dejstvu, da je Tonček bil slep, a ga tudi to ni motilo preveč. Kljub svoji invalidnosti je bil dejaven na mnogih področjih, s čimer je potrjeval, da se človek nikoli ne sme vdati usodi.

Med drugim je bil dolgoletni predsednik Judo kluba Murska Sobota, in je pred štirimi leti funkcijo zapustil samostojno. Bil je diplomirani trener juda, mojster VI. dan, ter svetovni rekorder z motornim padalom, kot kopilot (pilot Vojko Prah). V nedavnem pogovoru z njim, smo izvedeli marsikaj zanimivega o življenju in delu človeka, ki se je pred dobrimi petimi leti upokojil, a je še vedno bil izjemno dejaven na številnih področjih. In tudi v judu je delal do zadnjega diha, enako v nekaterih nekaterih drugih društvih in združenjih, zlasti v društvu slepih in slabovidnih. Judo klub Murska Sobota je sicer v več desetletni zgodovini dal pomemben prispevek slovenskemu in prej jugoslovanskemu judo športu. Zadnji od biserov je vsekakor mlada članica slovenske reprezentance Maja Uršič, ena najboljših pomurskih športnic zadnjih let sploh, sicer pa hčerka Jožeta Uršiča, ki je ravno od Tončka prevzel predsedniško funkcijo JK Murska Sobota. Na tem mest je Jože nasledil svojega legendarnega Antona Tončka Kosa, ki je klub vodil kar 44 let,  od leta 1963 do 2007.

Kos je sicer v judo šport zabredel povsem naključno, ko je nekoč, v neki incidentni situaciji moral zaščititi napadeno osebo. Takrat ga je opazil nek Šömen, ki je najverjetneje opazil tudi Kosove sposobnosti, ter ga je povabil v sekcijo juda. Tako se je znašel v športu, ki ga je imel rad, v klubu pa je našel tudi svoje mesto v športu sploh. „Potreboval sem motivacijo in sploh podporo, ki sem je našel v izkušenih prijateljih v klubu. Za mano je bilo 17 let tekmovalne kariere, ko sem začel svojo trenersko pot, s čimer sem ostal zvest judu, tej atraktivni športni borilni veščini. Zraven je bila tudi funkcionarska kariera, in sem kot prvi človek iz Prekmurja postal predsednik kakšne jugoslovanske športne zveze, vmes sem osem let bil član predsedstva Judo zveze Jugoslavije in polnih 16 let član Judo zveze Slovenije. Tudi po izgubi vida sem ostal zvest judu, toda tokrat samo kot predsednik JK Sobota, a tudi v drugih funkcijah tako v mestu Murska sobota, kot v pomurski regiji, pa na državnem nivoju in tudi v mednarodnem merilu“, je med drugim dejal Anton Tonček Kos, ki se je še posebej spominjal mnogih dogodkov iz svoje dolgoletne športne in funkcionarske kariere v bivši državi.

V svoji dolgoletni karieri je Anton Tonček Kos, med drugim, v času od 1979 do 1987 bil predsednik in član predsedstva Judo zveze Jugoslavije. Bil je član organizacijskega odbora mladinskega in članskega Evropskega prvenstva v judu v Beogradu; predsednik tekmovalne komisije Judo zveze Slovenije; kar 16 let je bil član predsedstva Judo zveze Slovenije; Leta 2003 je pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve bil član odbora za izvedbo Evropskega leta invalidov, predsednik organizacijskega odbora Evropskega leta invalidov zadolžen za izvedbo aktivnosti v Pomurju, kjer je organiziral mnoga srečanja z mednarodno udeležbo invalidov; kar 17 let je bil tudi tekmovalec v judu, ter trener in funkcionar; vodja sekcije za šport pri Medobčinskem društvu invalidov Murska Sobota...

V zadnjih letih je bil tudi: predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih za Pomurje; Član UO Zveze slepih in slabovidnih Slovenije; Odgovorna oseba za izvajanje športno – rekreativne, šahovske in kulturne dejavnosti slepih in slabovidnih Slovenije; Član UO Zveze ta šport invalidov Slovenije; Predsednik NO Športne zveze Murska Sobota; Predsednik NO Društva za šport in rekreacijo Murska Sobota; Voljeni član KS mestne četrti Murska Sobota; v mednarodnem merilu oseba zadolžena predvsem za igro golbal na evropskem in svetovnem prvenstvu ter paraolimpijskih igrah; Član mestnega sveta Murska Sobota ipd.

Za vse svoje aktivnosti je Anton Tonček Kos prejel mnoga visoka priznanja in nagrade. Sam je najbolj vesel ordena zaslug za narod, ki ga je prejel od Josipa Broza Tita. Tukaj so potem: Red dela s srebrno zvezdo SFRJ; Plakete za razvoj juda v Avstriji, Italiji, Franciji, Nemčiji, Madžarskem, Poljskem Sovjetski Zvezi, Romuniji ter iz vseh republik nekdanje SFRJ; Posebno priznanje od Antona Gessinga, ki je bil leta 1964 svetovni prvak v absolutni kategoriji; Bronasti, srebrni in zlati Bloudkov znak; Bloudkova plaketa; Več priznanj SZDL, občine Murska Sobota, Športne zveze Murska Sobota, TVD Partizan Murska Sobota; Priznanje MO Murska Sobota; nosilec Titove štafete na območju Murska Sobote; Statva Olimpijskega komiteja za svetovni rekord leta 2001; številna priznanja Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije; priznanja za krvodajalstvo; priznanje Mešanega pevskega zbora Štefan Kovač; številna priznanja za sodelovanje v humanitarnih akcijah, potem za skrb za delo in vzgojo mladih; mnoga priznanja za organizacijo mnogih večjih in manjših športnih tekmovanj in drugih prireditve, potem izobraževanj ipd.

Najprej si pomagaj sam... Po prepričanju Antona Tončka Kosa, ki je kot rečeno umrl kot predsednik Društva slepih in slabovidnih Pomurja, in je vrsto let bil popolnoma slep; biti slep, pomeni tudi biti oropan za videnje, čutenje in popolno doživljanje sveta. Pomeni tudi, biti drugačen od večine, a kljub temu nikakor ne kaže obupati, enako kot v športu ko izgubiš kakšen dvoboj, kakšno tekmo. „Torej kljub drugačnosti treba živeti. Vsak si mora sam izboriti svoj prostor pod soncem, ki je skupen vsem ljudem, čeprav slepemu človeku ni naklonjeno, da bi ga videl. Zato pa toliko bolj zaznava njegove žarke. S pozitivnim načinom življenja zna tudi slep človek pod tem skupnim soncem deliti življenjsko toplino in jo tudi dobiti povrnjeno od soljudi in sredine, v kateri živi. Ne v obliki pomilovanja, ampak z zagotavljanjem možnosti za enakopravno vključevanje v življenje. Imamo ustanove, v katerih se slepi otroci šolajo in nato usposabljajo za primerne poklice. S pomočjo Braillove pisave in prilagojene računalniške opreme lahko beremo knjige in se tako izobražujemo. In čeprav živimo v večni temi, polnočutnemu svetu vedno znova dokazujemo, da se jo da premagati in da je pravzaprav edina tema – neznanje. Slepi smo znali najti enakopravno pot v življenje s polnočutnimi ljudmi“, nam je med enim zadnjih srečanj dejal neutrudni in nenadomestljivi Anton Tonček Kos.

Naj mu bo lahka slovenska gruda!

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Umrl je Tonček Kos