Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Umrl je Tonček Kos

 

Umrl je Anton Tonček Kos (15.5.1941 - 22.11.2011)

Anton KosZa vedno se je poslovil velik človek, ki je ogromno naredil za judo, slepe in slabovidne, aktiven pa je bil tudi na številnih drugih področjih

V teh mrzlih, meglenih in turobnih dneh, je iz prekmurske prestolnice Murske Sobote prišla žalostna novica: Umrl je Anton Tonček Kos iz Murske Sobote,

dolgoletni funkcionar Judo zveze Slovenije in predsednik Judo kluba Murska Sobota, predsednik Društva slepih in slabovidnih Pomurja..., vsi, ki so ga poznali so si enotni: umrl je velik človek. Od njega se bomo poslovili ta petek, 25.11.2011 ob 14.00 uri na pokopališču v Murski Soboti.

Toliko funkcij, ki jih je opravljal, in toliko nagrad in priznanj kot jih je dobil 70 - letni Anton Tonček Kos iz Murske Sobote, gotovo premorejo le redki državljani Slovenije

Gotovo so redki prebivalci Pomurja in tudi širšega območja, ki niso slišali za Antona Tončka Kosa. Možakarja z debelimi črnimi očali, saj je bil slep, ki je bil rojen po začetku 2. svetovne vojne, na našem območju, natanko 15. maja 1941, vsekakor poznajo mnogi tudi po vsej Sloveniji ter nekdanji SFRJ in tudi drugje, zlasti na področjih, kjer je v svojem življenju deloval. V zadnjih 48 letih, saj so se njegove aktivnosti začele predvsem po letu 1963, je Anton Tonček Kos opravljal toliko funkcij na različnih področjih, kot le redki. To je še posebej pohvalno ob dejstvu, da je Tonček bil slep, a ga tudi to ni motilo preveč. Kljub svoji invalidnosti je bil dejaven na mnogih področjih, s čimer je potrjeval, da se človek nikoli ne sme vdati usodi.

Med drugim je bil dolgoletni predsednik Judo kluba Murska Sobota, in je pred štirimi leti funkcijo zapustil samostojno. Bil je diplomirani trener juda, mojster VI. dan, ter svetovni rekorder z motornim padalom, kot kopilot (pilot Vojko Prah). V nedavnem pogovoru z njim, smo izvedeli marsikaj zanimivega o življenju in delu človeka, ki se je pred dobrimi petimi leti upokojil, a je še vedno bil izjemno dejaven na številnih področjih. In tudi v judu je delal do zadnjega diha, enako v nekaterih nekaterih drugih društvih in združenjih, zlasti v društvu slepih in slabovidnih. Judo klub Murska Sobota je sicer v več desetletni zgodovini dal pomemben prispevek slovenskemu in prej jugoslovanskemu judo športu. Zadnji od biserov je vsekakor mlada članica slovenske reprezentance Maja Uršič, ena najboljših pomurskih športnic zadnjih let sploh, sicer pa hčerka Jožeta Uršiča, ki je ravno od Tončka prevzel predsedniško funkcijo JK Murska Sobota. Na tem mest je Jože nasledil svojega legendarnega Antona Tončka Kosa, ki je klub vodil kar 44 let,  od leta 1963 do 2007.

Kos je sicer v judo šport zabredel povsem naključno, ko je nekoč, v neki incidentni situaciji moral zaščititi napadeno osebo. Takrat ga je opazil nek Šömen, ki je najverjetneje opazil tudi Kosove sposobnosti, ter ga je povabil v sekcijo juda. Tako se je znašel v športu, ki ga je imel rad, v klubu pa je našel tudi svoje mesto v športu sploh. „Potreboval sem motivacijo in sploh podporo, ki sem je našel v izkušenih prijateljih v klubu. Za mano je bilo 17 let tekmovalne kariere, ko sem začel svojo trenersko pot, s čimer sem ostal zvest judu, tej atraktivni športni borilni veščini. Zraven je bila tudi funkcionarska kariera, in sem kot prvi človek iz Prekmurja postal predsednik kakšne jugoslovanske športne zveze, vmes sem osem let bil član predsedstva Judo zveze Jugoslavije in polnih 16 let član Judo zveze Slovenije. Tudi po izgubi vida sem ostal zvest judu, toda tokrat samo kot predsednik JK Sobota, a tudi v drugih funkcijah tako v mestu Murska sobota, kot v pomurski regiji, pa na državnem nivoju in tudi v mednarodnem merilu“, je med drugim dejal Anton Tonček Kos, ki se je še posebej spominjal mnogih dogodkov iz svoje dolgoletne športne in funkcionarske kariere v bivši državi.

V svoji dolgoletni karieri je Anton Tonček Kos, med drugim, v času od 1979 do 1987 bil predsednik in član predsedstva Judo zveze Jugoslavije. Bil je član organizacijskega odbora mladinskega in članskega Evropskega prvenstva v judu v Beogradu; predsednik tekmovalne komisije Judo zveze Slovenije; kar 16 let je bil član predsedstva Judo zveze Slovenije; Leta 2003 je pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve bil član odbora za izvedbo Evropskega leta invalidov, predsednik organizacijskega odbora Evropskega leta invalidov zadolžen za izvedbo aktivnosti v Pomurju, kjer je organiziral mnoga srečanja z mednarodno udeležbo invalidov; kar 17 let je bil tudi tekmovalec v judu, ter trener in funkcionar; vodja sekcije za šport pri Medobčinskem društvu invalidov Murska Sobota...

V zadnjih letih je bil tudi: predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih za Pomurje; Član UO Zveze slepih in slabovidnih Slovenije; Odgovorna oseba za izvajanje športno – rekreativne, šahovske in kulturne dejavnosti slepih in slabovidnih Slovenije; Član UO Zveze ta šport invalidov Slovenije; Predsednik NO Športne zveze Murska Sobota; Predsednik NO Društva za šport in rekreacijo Murska Sobota; Voljeni član KS mestne četrti Murska Sobota; v mednarodnem merilu oseba zadolžena predvsem za igro golbal na evropskem in svetovnem prvenstvu ter paraolimpijskih igrah; Član mestnega sveta Murska Sobota ipd.

Za vse svoje aktivnosti je Anton Tonček Kos prejel mnoga visoka priznanja in nagrade. Sam je najbolj vesel ordena zaslug za narod, ki ga je prejel od Josipa Broza Tita. Tukaj so potem: Red dela s srebrno zvezdo SFRJ; Plakete za razvoj juda v Avstriji, Italiji, Franciji, Nemčiji, Madžarskem, Poljskem Sovjetski Zvezi, Romuniji ter iz vseh republik nekdanje SFRJ; Posebno priznanje od Antona Gessinga, ki je bil leta 1964 svetovni prvak v absolutni kategoriji; Bronasti, srebrni in zlati Bloudkov znak; Bloudkova plaketa; Več priznanj SZDL, občine Murska Sobota, Športne zveze Murska Sobota, TVD Partizan Murska Sobota; Priznanje MO Murska Sobota; nosilec Titove štafete na območju Murska Sobote; Statva Olimpijskega komiteja za svetovni rekord leta 2001; številna priznanja Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije; priznanja za krvodajalstvo; priznanje Mešanega pevskega zbora Štefan Kovač; številna priznanja za sodelovanje v humanitarnih akcijah, potem za skrb za delo in vzgojo mladih; mnoga priznanja za organizacijo mnogih večjih in manjših športnih tekmovanj in drugih prireditve, potem izobraževanj ipd.

Najprej si pomagaj sam... Po prepričanju Antona Tončka Kosa, ki je kot rečeno umrl kot predsednik Društva slepih in slabovidnih Pomurja, in je vrsto let bil popolnoma slep; biti slep, pomeni tudi biti oropan za videnje, čutenje in popolno doživljanje sveta. Pomeni tudi, biti drugačen od večine, a kljub temu nikakor ne kaže obupati, enako kot v športu ko izgubiš kakšen dvoboj, kakšno tekmo. „Torej kljub drugačnosti treba živeti. Vsak si mora sam izboriti svoj prostor pod soncem, ki je skupen vsem ljudem, čeprav slepemu človeku ni naklonjeno, da bi ga videl. Zato pa toliko bolj zaznava njegove žarke. S pozitivnim načinom življenja zna tudi slep človek pod tem skupnim soncem deliti življenjsko toplino in jo tudi dobiti povrnjeno od soljudi in sredine, v kateri živi. Ne v obliki pomilovanja, ampak z zagotavljanjem možnosti za enakopravno vključevanje v življenje. Imamo ustanove, v katerih se slepi otroci šolajo in nato usposabljajo za primerne poklice. S pomočjo Braillove pisave in prilagojene računalniške opreme lahko beremo knjige in se tako izobražujemo. In čeprav živimo v večni temi, polnočutnemu svetu vedno znova dokazujemo, da se jo da premagati in da je pravzaprav edina tema – neznanje. Slepi smo znali najti enakopravno pot v življenje s polnočutnimi ljudmi“, nam je med enim zadnjih srečanj dejal neutrudni in nenadomestljivi Anton Tonček Kos.

Naj mu bo lahka slovenska gruda!

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Umrl je Tonček Kos