Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Umrl je Tonček Kos

 

Umrl je Anton Tonček Kos (15.5.1941 - 22.11.2011)

Anton KosZa vedno se je poslovil velik človek, ki je ogromno naredil za judo, slepe in slabovidne, aktiven pa je bil tudi na številnih drugih področjih

V teh mrzlih, meglenih in turobnih dneh, je iz prekmurske prestolnice Murske Sobote prišla žalostna novica: Umrl je Anton Tonček Kos iz Murske Sobote,

dolgoletni funkcionar Judo zveze Slovenije in predsednik Judo kluba Murska Sobota, predsednik Društva slepih in slabovidnih Pomurja..., vsi, ki so ga poznali so si enotni: umrl je velik človek. Od njega se bomo poslovili ta petek, 25.11.2011 ob 14.00 uri na pokopališču v Murski Soboti.

Toliko funkcij, ki jih je opravljal, in toliko nagrad in priznanj kot jih je dobil 70 - letni Anton Tonček Kos iz Murske Sobote, gotovo premorejo le redki državljani Slovenije

Gotovo so redki prebivalci Pomurja in tudi širšega območja, ki niso slišali za Antona Tončka Kosa. Možakarja z debelimi črnimi očali, saj je bil slep, ki je bil rojen po začetku 2. svetovne vojne, na našem območju, natanko 15. maja 1941, vsekakor poznajo mnogi tudi po vsej Sloveniji ter nekdanji SFRJ in tudi drugje, zlasti na področjih, kjer je v svojem življenju deloval. V zadnjih 48 letih, saj so se njegove aktivnosti začele predvsem po letu 1963, je Anton Tonček Kos opravljal toliko funkcij na različnih področjih, kot le redki. To je še posebej pohvalno ob dejstvu, da je Tonček bil slep, a ga tudi to ni motilo preveč. Kljub svoji invalidnosti je bil dejaven na mnogih področjih, s čimer je potrjeval, da se človek nikoli ne sme vdati usodi.

Med drugim je bil dolgoletni predsednik Judo kluba Murska Sobota, in je pred štirimi leti funkcijo zapustil samostojno. Bil je diplomirani trener juda, mojster VI. dan, ter svetovni rekorder z motornim padalom, kot kopilot (pilot Vojko Prah). V nedavnem pogovoru z njim, smo izvedeli marsikaj zanimivega o življenju in delu človeka, ki se je pred dobrimi petimi leti upokojil, a je še vedno bil izjemno dejaven na številnih področjih. In tudi v judu je delal do zadnjega diha, enako v nekaterih nekaterih drugih društvih in združenjih, zlasti v društvu slepih in slabovidnih. Judo klub Murska Sobota je sicer v več desetletni zgodovini dal pomemben prispevek slovenskemu in prej jugoslovanskemu judo športu. Zadnji od biserov je vsekakor mlada članica slovenske reprezentance Maja Uršič, ena najboljših pomurskih športnic zadnjih let sploh, sicer pa hčerka Jožeta Uršiča, ki je ravno od Tončka prevzel predsedniško funkcijo JK Murska Sobota. Na tem mest je Jože nasledil svojega legendarnega Antona Tončka Kosa, ki je klub vodil kar 44 let,  od leta 1963 do 2007.

Kos je sicer v judo šport zabredel povsem naključno, ko je nekoč, v neki incidentni situaciji moral zaščititi napadeno osebo. Takrat ga je opazil nek Šömen, ki je najverjetneje opazil tudi Kosove sposobnosti, ter ga je povabil v sekcijo juda. Tako se je znašel v športu, ki ga je imel rad, v klubu pa je našel tudi svoje mesto v športu sploh. „Potreboval sem motivacijo in sploh podporo, ki sem je našel v izkušenih prijateljih v klubu. Za mano je bilo 17 let tekmovalne kariere, ko sem začel svojo trenersko pot, s čimer sem ostal zvest judu, tej atraktivni športni borilni veščini. Zraven je bila tudi funkcionarska kariera, in sem kot prvi človek iz Prekmurja postal predsednik kakšne jugoslovanske športne zveze, vmes sem osem let bil član predsedstva Judo zveze Jugoslavije in polnih 16 let član Judo zveze Slovenije. Tudi po izgubi vida sem ostal zvest judu, toda tokrat samo kot predsednik JK Sobota, a tudi v drugih funkcijah tako v mestu Murska sobota, kot v pomurski regiji, pa na državnem nivoju in tudi v mednarodnem merilu“, je med drugim dejal Anton Tonček Kos, ki se je še posebej spominjal mnogih dogodkov iz svoje dolgoletne športne in funkcionarske kariere v bivši državi.

V svoji dolgoletni karieri je Anton Tonček Kos, med drugim, v času od 1979 do 1987 bil predsednik in član predsedstva Judo zveze Jugoslavije. Bil je član organizacijskega odbora mladinskega in članskega Evropskega prvenstva v judu v Beogradu; predsednik tekmovalne komisije Judo zveze Slovenije; kar 16 let je bil član predsedstva Judo zveze Slovenije; Leta 2003 je pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve bil član odbora za izvedbo Evropskega leta invalidov, predsednik organizacijskega odbora Evropskega leta invalidov zadolžen za izvedbo aktivnosti v Pomurju, kjer je organiziral mnoga srečanja z mednarodno udeležbo invalidov; kar 17 let je bil tudi tekmovalec v judu, ter trener in funkcionar; vodja sekcije za šport pri Medobčinskem društvu invalidov Murska Sobota...

V zadnjih letih je bil tudi: predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih za Pomurje; Član UO Zveze slepih in slabovidnih Slovenije; Odgovorna oseba za izvajanje športno – rekreativne, šahovske in kulturne dejavnosti slepih in slabovidnih Slovenije; Član UO Zveze ta šport invalidov Slovenije; Predsednik NO Športne zveze Murska Sobota; Predsednik NO Društva za šport in rekreacijo Murska Sobota; Voljeni član KS mestne četrti Murska Sobota; v mednarodnem merilu oseba zadolžena predvsem za igro golbal na evropskem in svetovnem prvenstvu ter paraolimpijskih igrah; Član mestnega sveta Murska Sobota ipd.

Za vse svoje aktivnosti je Anton Tonček Kos prejel mnoga visoka priznanja in nagrade. Sam je najbolj vesel ordena zaslug za narod, ki ga je prejel od Josipa Broza Tita. Tukaj so potem: Red dela s srebrno zvezdo SFRJ; Plakete za razvoj juda v Avstriji, Italiji, Franciji, Nemčiji, Madžarskem, Poljskem Sovjetski Zvezi, Romuniji ter iz vseh republik nekdanje SFRJ; Posebno priznanje od Antona Gessinga, ki je bil leta 1964 svetovni prvak v absolutni kategoriji; Bronasti, srebrni in zlati Bloudkov znak; Bloudkova plaketa; Več priznanj SZDL, občine Murska Sobota, Športne zveze Murska Sobota, TVD Partizan Murska Sobota; Priznanje MO Murska Sobota; nosilec Titove štafete na območju Murska Sobote; Statva Olimpijskega komiteja za svetovni rekord leta 2001; številna priznanja Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije; priznanja za krvodajalstvo; priznanje Mešanega pevskega zbora Štefan Kovač; številna priznanja za sodelovanje v humanitarnih akcijah, potem za skrb za delo in vzgojo mladih; mnoga priznanja za organizacijo mnogih večjih in manjših športnih tekmovanj in drugih prireditve, potem izobraževanj ipd.

Najprej si pomagaj sam... Po prepričanju Antona Tončka Kosa, ki je kot rečeno umrl kot predsednik Društva slepih in slabovidnih Pomurja, in je vrsto let bil popolnoma slep; biti slep, pomeni tudi biti oropan za videnje, čutenje in popolno doživljanje sveta. Pomeni tudi, biti drugačen od večine, a kljub temu nikakor ne kaže obupati, enako kot v športu ko izgubiš kakšen dvoboj, kakšno tekmo. „Torej kljub drugačnosti treba živeti. Vsak si mora sam izboriti svoj prostor pod soncem, ki je skupen vsem ljudem, čeprav slepemu človeku ni naklonjeno, da bi ga videl. Zato pa toliko bolj zaznava njegove žarke. S pozitivnim načinom življenja zna tudi slep človek pod tem skupnim soncem deliti življenjsko toplino in jo tudi dobiti povrnjeno od soljudi in sredine, v kateri živi. Ne v obliki pomilovanja, ampak z zagotavljanjem možnosti za enakopravno vključevanje v življenje. Imamo ustanove, v katerih se slepi otroci šolajo in nato usposabljajo za primerne poklice. S pomočjo Braillove pisave in prilagojene računalniške opreme lahko beremo knjige in se tako izobražujemo. In čeprav živimo v večni temi, polnočutnemu svetu vedno znova dokazujemo, da se jo da premagati in da je pravzaprav edina tema – neznanje. Slepi smo znali najti enakopravno pot v življenje s polnočutnimi ljudmi“, nam je med enim zadnjih srečanj dejal neutrudni in nenadomestljivi Anton Tonček Kos.

Naj mu bo lahka slovenska gruda!

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Umrl je Tonček Kos