Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Umrl je Tonček Kos

 

Umrl je Anton Tonček Kos (15.5.1941 - 22.11.2011)

Anton KosZa vedno se je poslovil velik človek, ki je ogromno naredil za judo, slepe in slabovidne, aktiven pa je bil tudi na številnih drugih področjih

V teh mrzlih, meglenih in turobnih dneh, je iz prekmurske prestolnice Murske Sobote prišla žalostna novica: Umrl je Anton Tonček Kos iz Murske Sobote,

dolgoletni funkcionar Judo zveze Slovenije in predsednik Judo kluba Murska Sobota, predsednik Društva slepih in slabovidnih Pomurja..., vsi, ki so ga poznali so si enotni: umrl je velik človek. Od njega se bomo poslovili ta petek, 25.11.2011 ob 14.00 uri na pokopališču v Murski Soboti.

Toliko funkcij, ki jih je opravljal, in toliko nagrad in priznanj kot jih je dobil 70 - letni Anton Tonček Kos iz Murske Sobote, gotovo premorejo le redki državljani Slovenije

Gotovo so redki prebivalci Pomurja in tudi širšega območja, ki niso slišali za Antona Tončka Kosa. Možakarja z debelimi črnimi očali, saj je bil slep, ki je bil rojen po začetku 2. svetovne vojne, na našem območju, natanko 15. maja 1941, vsekakor poznajo mnogi tudi po vsej Sloveniji ter nekdanji SFRJ in tudi drugje, zlasti na področjih, kjer je v svojem življenju deloval. V zadnjih 48 letih, saj so se njegove aktivnosti začele predvsem po letu 1963, je Anton Tonček Kos opravljal toliko funkcij na različnih področjih, kot le redki. To je še posebej pohvalno ob dejstvu, da je Tonček bil slep, a ga tudi to ni motilo preveč. Kljub svoji invalidnosti je bil dejaven na mnogih področjih, s čimer je potrjeval, da se človek nikoli ne sme vdati usodi.

Med drugim je bil dolgoletni predsednik Judo kluba Murska Sobota, in je pred štirimi leti funkcijo zapustil samostojno. Bil je diplomirani trener juda, mojster VI. dan, ter svetovni rekorder z motornim padalom, kot kopilot (pilot Vojko Prah). V nedavnem pogovoru z njim, smo izvedeli marsikaj zanimivega o življenju in delu človeka, ki se je pred dobrimi petimi leti upokojil, a je še vedno bil izjemno dejaven na številnih področjih. In tudi v judu je delal do zadnjega diha, enako v nekaterih nekaterih drugih društvih in združenjih, zlasti v društvu slepih in slabovidnih. Judo klub Murska Sobota je sicer v več desetletni zgodovini dal pomemben prispevek slovenskemu in prej jugoslovanskemu judo športu. Zadnji od biserov je vsekakor mlada članica slovenske reprezentance Maja Uršič, ena najboljših pomurskih športnic zadnjih let sploh, sicer pa hčerka Jožeta Uršiča, ki je ravno od Tončka prevzel predsedniško funkcijo JK Murska Sobota. Na tem mest je Jože nasledil svojega legendarnega Antona Tončka Kosa, ki je klub vodil kar 44 let,  od leta 1963 do 2007.

Kos je sicer v judo šport zabredel povsem naključno, ko je nekoč, v neki incidentni situaciji moral zaščititi napadeno osebo. Takrat ga je opazil nek Šömen, ki je najverjetneje opazil tudi Kosove sposobnosti, ter ga je povabil v sekcijo juda. Tako se je znašel v športu, ki ga je imel rad, v klubu pa je našel tudi svoje mesto v športu sploh. „Potreboval sem motivacijo in sploh podporo, ki sem je našel v izkušenih prijateljih v klubu. Za mano je bilo 17 let tekmovalne kariere, ko sem začel svojo trenersko pot, s čimer sem ostal zvest judu, tej atraktivni športni borilni veščini. Zraven je bila tudi funkcionarska kariera, in sem kot prvi človek iz Prekmurja postal predsednik kakšne jugoslovanske športne zveze, vmes sem osem let bil član predsedstva Judo zveze Jugoslavije in polnih 16 let član Judo zveze Slovenije. Tudi po izgubi vida sem ostal zvest judu, toda tokrat samo kot predsednik JK Sobota, a tudi v drugih funkcijah tako v mestu Murska sobota, kot v pomurski regiji, pa na državnem nivoju in tudi v mednarodnem merilu“, je med drugim dejal Anton Tonček Kos, ki se je še posebej spominjal mnogih dogodkov iz svoje dolgoletne športne in funkcionarske kariere v bivši državi.

V svoji dolgoletni karieri je Anton Tonček Kos, med drugim, v času od 1979 do 1987 bil predsednik in član predsedstva Judo zveze Jugoslavije. Bil je član organizacijskega odbora mladinskega in članskega Evropskega prvenstva v judu v Beogradu; predsednik tekmovalne komisije Judo zveze Slovenije; kar 16 let je bil član predsedstva Judo zveze Slovenije; Leta 2003 je pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve bil član odbora za izvedbo Evropskega leta invalidov, predsednik organizacijskega odbora Evropskega leta invalidov zadolžen za izvedbo aktivnosti v Pomurju, kjer je organiziral mnoga srečanja z mednarodno udeležbo invalidov; kar 17 let je bil tudi tekmovalec v judu, ter trener in funkcionar; vodja sekcije za šport pri Medobčinskem društvu invalidov Murska Sobota...

V zadnjih letih je bil tudi: predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih za Pomurje; Član UO Zveze slepih in slabovidnih Slovenije; Odgovorna oseba za izvajanje športno – rekreativne, šahovske in kulturne dejavnosti slepih in slabovidnih Slovenije; Član UO Zveze ta šport invalidov Slovenije; Predsednik NO Športne zveze Murska Sobota; Predsednik NO Društva za šport in rekreacijo Murska Sobota; Voljeni član KS mestne četrti Murska Sobota; v mednarodnem merilu oseba zadolžena predvsem za igro golbal na evropskem in svetovnem prvenstvu ter paraolimpijskih igrah; Član mestnega sveta Murska Sobota ipd.

Za vse svoje aktivnosti je Anton Tonček Kos prejel mnoga visoka priznanja in nagrade. Sam je najbolj vesel ordena zaslug za narod, ki ga je prejel od Josipa Broza Tita. Tukaj so potem: Red dela s srebrno zvezdo SFRJ; Plakete za razvoj juda v Avstriji, Italiji, Franciji, Nemčiji, Madžarskem, Poljskem Sovjetski Zvezi, Romuniji ter iz vseh republik nekdanje SFRJ; Posebno priznanje od Antona Gessinga, ki je bil leta 1964 svetovni prvak v absolutni kategoriji; Bronasti, srebrni in zlati Bloudkov znak; Bloudkova plaketa; Več priznanj SZDL, občine Murska Sobota, Športne zveze Murska Sobota, TVD Partizan Murska Sobota; Priznanje MO Murska Sobota; nosilec Titove štafete na območju Murska Sobote; Statva Olimpijskega komiteja za svetovni rekord leta 2001; številna priznanja Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije; priznanja za krvodajalstvo; priznanje Mešanega pevskega zbora Štefan Kovač; številna priznanja za sodelovanje v humanitarnih akcijah, potem za skrb za delo in vzgojo mladih; mnoga priznanja za organizacijo mnogih večjih in manjših športnih tekmovanj in drugih prireditve, potem izobraževanj ipd.

Najprej si pomagaj sam... Po prepričanju Antona Tončka Kosa, ki je kot rečeno umrl kot predsednik Društva slepih in slabovidnih Pomurja, in je vrsto let bil popolnoma slep; biti slep, pomeni tudi biti oropan za videnje, čutenje in popolno doživljanje sveta. Pomeni tudi, biti drugačen od večine, a kljub temu nikakor ne kaže obupati, enako kot v športu ko izgubiš kakšen dvoboj, kakšno tekmo. „Torej kljub drugačnosti treba živeti. Vsak si mora sam izboriti svoj prostor pod soncem, ki je skupen vsem ljudem, čeprav slepemu človeku ni naklonjeno, da bi ga videl. Zato pa toliko bolj zaznava njegove žarke. S pozitivnim načinom življenja zna tudi slep človek pod tem skupnim soncem deliti življenjsko toplino in jo tudi dobiti povrnjeno od soljudi in sredine, v kateri živi. Ne v obliki pomilovanja, ampak z zagotavljanjem možnosti za enakopravno vključevanje v življenje. Imamo ustanove, v katerih se slepi otroci šolajo in nato usposabljajo za primerne poklice. S pomočjo Braillove pisave in prilagojene računalniške opreme lahko beremo knjige in se tako izobražujemo. In čeprav živimo v večni temi, polnočutnemu svetu vedno znova dokazujemo, da se jo da premagati in da je pravzaprav edina tema – neznanje. Slepi smo znali najti enakopravno pot v življenje s polnočutnimi ljudmi“, nam je med enim zadnjih srečanj dejal neutrudni in nenadomestljivi Anton Tonček Kos.

Naj mu bo lahka slovenska gruda!

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Umrl je Tonček Kos