Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Umrl je Tonček Kos

 

Umrl je Anton Tonček Kos (15.5.1941 - 22.11.2011)

Anton KosZa vedno se je poslovil velik človek, ki je ogromno naredil za judo, slepe in slabovidne, aktiven pa je bil tudi na številnih drugih področjih

V teh mrzlih, meglenih in turobnih dneh, je iz prekmurske prestolnice Murske Sobote prišla žalostna novica: Umrl je Anton Tonček Kos iz Murske Sobote,

dolgoletni funkcionar Judo zveze Slovenije in predsednik Judo kluba Murska Sobota, predsednik Društva slepih in slabovidnih Pomurja..., vsi, ki so ga poznali so si enotni: umrl je velik človek. Od njega se bomo poslovili ta petek, 25.11.2011 ob 14.00 uri na pokopališču v Murski Soboti.

Toliko funkcij, ki jih je opravljal, in toliko nagrad in priznanj kot jih je dobil 70 - letni Anton Tonček Kos iz Murske Sobote, gotovo premorejo le redki državljani Slovenije

Gotovo so redki prebivalci Pomurja in tudi širšega območja, ki niso slišali za Antona Tončka Kosa. Možakarja z debelimi črnimi očali, saj je bil slep, ki je bil rojen po začetku 2. svetovne vojne, na našem območju, natanko 15. maja 1941, vsekakor poznajo mnogi tudi po vsej Sloveniji ter nekdanji SFRJ in tudi drugje, zlasti na področjih, kjer je v svojem življenju deloval. V zadnjih 48 letih, saj so se njegove aktivnosti začele predvsem po letu 1963, je Anton Tonček Kos opravljal toliko funkcij na različnih področjih, kot le redki. To je še posebej pohvalno ob dejstvu, da je Tonček bil slep, a ga tudi to ni motilo preveč. Kljub svoji invalidnosti je bil dejaven na mnogih področjih, s čimer je potrjeval, da se človek nikoli ne sme vdati usodi.

Med drugim je bil dolgoletni predsednik Judo kluba Murska Sobota, in je pred štirimi leti funkcijo zapustil samostojno. Bil je diplomirani trener juda, mojster VI. dan, ter svetovni rekorder z motornim padalom, kot kopilot (pilot Vojko Prah). V nedavnem pogovoru z njim, smo izvedeli marsikaj zanimivega o življenju in delu človeka, ki se je pred dobrimi petimi leti upokojil, a je še vedno bil izjemno dejaven na številnih področjih. In tudi v judu je delal do zadnjega diha, enako v nekaterih nekaterih drugih društvih in združenjih, zlasti v društvu slepih in slabovidnih. Judo klub Murska Sobota je sicer v več desetletni zgodovini dal pomemben prispevek slovenskemu in prej jugoslovanskemu judo športu. Zadnji od biserov je vsekakor mlada članica slovenske reprezentance Maja Uršič, ena najboljših pomurskih športnic zadnjih let sploh, sicer pa hčerka Jožeta Uršiča, ki je ravno od Tončka prevzel predsedniško funkcijo JK Murska Sobota. Na tem mest je Jože nasledil svojega legendarnega Antona Tončka Kosa, ki je klub vodil kar 44 let,  od leta 1963 do 2007.

Kos je sicer v judo šport zabredel povsem naključno, ko je nekoč, v neki incidentni situaciji moral zaščititi napadeno osebo. Takrat ga je opazil nek Šömen, ki je najverjetneje opazil tudi Kosove sposobnosti, ter ga je povabil v sekcijo juda. Tako se je znašel v športu, ki ga je imel rad, v klubu pa je našel tudi svoje mesto v športu sploh. „Potreboval sem motivacijo in sploh podporo, ki sem je našel v izkušenih prijateljih v klubu. Za mano je bilo 17 let tekmovalne kariere, ko sem začel svojo trenersko pot, s čimer sem ostal zvest judu, tej atraktivni športni borilni veščini. Zraven je bila tudi funkcionarska kariera, in sem kot prvi človek iz Prekmurja postal predsednik kakšne jugoslovanske športne zveze, vmes sem osem let bil član predsedstva Judo zveze Jugoslavije in polnih 16 let član Judo zveze Slovenije. Tudi po izgubi vida sem ostal zvest judu, toda tokrat samo kot predsednik JK Sobota, a tudi v drugih funkcijah tako v mestu Murska sobota, kot v pomurski regiji, pa na državnem nivoju in tudi v mednarodnem merilu“, je med drugim dejal Anton Tonček Kos, ki se je še posebej spominjal mnogih dogodkov iz svoje dolgoletne športne in funkcionarske kariere v bivši državi.

V svoji dolgoletni karieri je Anton Tonček Kos, med drugim, v času od 1979 do 1987 bil predsednik in član predsedstva Judo zveze Jugoslavije. Bil je član organizacijskega odbora mladinskega in članskega Evropskega prvenstva v judu v Beogradu; predsednik tekmovalne komisije Judo zveze Slovenije; kar 16 let je bil član predsedstva Judo zveze Slovenije; Leta 2003 je pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve bil član odbora za izvedbo Evropskega leta invalidov, predsednik organizacijskega odbora Evropskega leta invalidov zadolžen za izvedbo aktivnosti v Pomurju, kjer je organiziral mnoga srečanja z mednarodno udeležbo invalidov; kar 17 let je bil tudi tekmovalec v judu, ter trener in funkcionar; vodja sekcije za šport pri Medobčinskem društvu invalidov Murska Sobota...

V zadnjih letih je bil tudi: predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih za Pomurje; Član UO Zveze slepih in slabovidnih Slovenije; Odgovorna oseba za izvajanje športno – rekreativne, šahovske in kulturne dejavnosti slepih in slabovidnih Slovenije; Član UO Zveze ta šport invalidov Slovenije; Predsednik NO Športne zveze Murska Sobota; Predsednik NO Društva za šport in rekreacijo Murska Sobota; Voljeni član KS mestne četrti Murska Sobota; v mednarodnem merilu oseba zadolžena predvsem za igro golbal na evropskem in svetovnem prvenstvu ter paraolimpijskih igrah; Član mestnega sveta Murska Sobota ipd.

Za vse svoje aktivnosti je Anton Tonček Kos prejel mnoga visoka priznanja in nagrade. Sam je najbolj vesel ordena zaslug za narod, ki ga je prejel od Josipa Broza Tita. Tukaj so potem: Red dela s srebrno zvezdo SFRJ; Plakete za razvoj juda v Avstriji, Italiji, Franciji, Nemčiji, Madžarskem, Poljskem Sovjetski Zvezi, Romuniji ter iz vseh republik nekdanje SFRJ; Posebno priznanje od Antona Gessinga, ki je bil leta 1964 svetovni prvak v absolutni kategoriji; Bronasti, srebrni in zlati Bloudkov znak; Bloudkova plaketa; Več priznanj SZDL, občine Murska Sobota, Športne zveze Murska Sobota, TVD Partizan Murska Sobota; Priznanje MO Murska Sobota; nosilec Titove štafete na območju Murska Sobote; Statva Olimpijskega komiteja za svetovni rekord leta 2001; številna priznanja Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije; priznanja za krvodajalstvo; priznanje Mešanega pevskega zbora Štefan Kovač; številna priznanja za sodelovanje v humanitarnih akcijah, potem za skrb za delo in vzgojo mladih; mnoga priznanja za organizacijo mnogih večjih in manjših športnih tekmovanj in drugih prireditve, potem izobraževanj ipd.

Najprej si pomagaj sam... Po prepričanju Antona Tončka Kosa, ki je kot rečeno umrl kot predsednik Društva slepih in slabovidnih Pomurja, in je vrsto let bil popolnoma slep; biti slep, pomeni tudi biti oropan za videnje, čutenje in popolno doživljanje sveta. Pomeni tudi, biti drugačen od večine, a kljub temu nikakor ne kaže obupati, enako kot v športu ko izgubiš kakšen dvoboj, kakšno tekmo. „Torej kljub drugačnosti treba živeti. Vsak si mora sam izboriti svoj prostor pod soncem, ki je skupen vsem ljudem, čeprav slepemu človeku ni naklonjeno, da bi ga videl. Zato pa toliko bolj zaznava njegove žarke. S pozitivnim načinom življenja zna tudi slep človek pod tem skupnim soncem deliti življenjsko toplino in jo tudi dobiti povrnjeno od soljudi in sredine, v kateri živi. Ne v obliki pomilovanja, ampak z zagotavljanjem možnosti za enakopravno vključevanje v življenje. Imamo ustanove, v katerih se slepi otroci šolajo in nato usposabljajo za primerne poklice. S pomočjo Braillove pisave in prilagojene računalniške opreme lahko beremo knjige in se tako izobražujemo. In čeprav živimo v večni temi, polnočutnemu svetu vedno znova dokazujemo, da se jo da premagati in da je pravzaprav edina tema – neznanje. Slepi smo znali najti enakopravno pot v življenje s polnočutnimi ljudmi“, nam je med enim zadnjih srečanj dejal neutrudni in nenadomestljivi Anton Tonček Kos.

Naj mu bo lahka slovenska gruda!

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Umrl je Tonček Kos