Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mladi se predstavljajo na IZUM-u

 

Prihodnost je v tehničnem izobraževanju!

RazvojV hotelu Diana v Murski Soboti, med 23. in 26. novembrom poteka festival Izum 2011, v okviru katerega se je v štirih dneh zvrstilo bogato dogajanje.

Že po uradnem odprtju festivala z vodenim ogledom razstave ustvarjalnosti se je v organizaciji Pomurske gospodarske zbornice, odvila tradicionalna okrogla miza z naslovom »Pravi poklic za razvoj«. Osnovni poudarek letošnje okrogle mize je bil namenjen temi perspektivnih poklicev. Gre za projekt Right Profession – Pravi poklic za razvoj, ki poteka v okviru Operativnega programa Slovenija-Madžarska 2007-2013. Vodilni partner projekta je Pomurska gospodarska zbornica, so partnerji v projektu pa so Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota, Razvojni center Murska Sobota, Center Idej Ljutomer ter trije partnerji iz sosednje Madžarske.

Kot je poudaril direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah je rdeča nit projekta izluščiti poklice, ki bodo mladim prinesli varno in udobno prihodnost, najpomembnejši cilj projekta pa ustaviti rast števila mladih brezposelnih. Predvsem je pomembno, da se uravnoteži razmerje med željami mladih in njihovih staršev, potrebami delodajalcev in možnostmi, ki jih ponujajo izobraževalne ustanove. Sodeč po anketah, za osnovnošolce o njihovih željah in gospodarskih družb o njihovih potrebah po delavcih v prihodnosti, je namreč razhajanje še vedno veliko. Blaž Gerenčer iz Medpodjetniškega izobraževalnega centra je poudaril, da je predvsem pomembno dvigniti raven praktičnega usposabljanja. Mnogi namreč šolanje končajo, pridobijo izobrazbo, praktičnih znanj o samem poklicu pa jim manjka. Zanimiv je tudi podatek, da od 10 najbolj deficitarnih poklicev v Pomurju izobraževanje za 8 le-teh srednje in poklicne tehniške šole v Pomurju tudi ponujajo. Dunja Velner iz Regionalne razvojne agencije Mura, ki je tudi skrbnica projekta regijske štipendijske sheme, je dejala, da podjetja sicer razpisujejo kadrovske štipendije, vendar so tudi letos nekatere ostale neizkoriščene, saj se mladi za nekatere, kot npr. za poklic orodjarja, ličarja oz. ključavničarja, niso niti prijavili.

Sam projekt Right Profession – Pravi poklic za razvoj je pozdravil tudi Janez Dekleva (CPU). Pomembno je namreč, da se zazna kaj okolje potrebuje, kakšne so realne potrebe in, da se na tak način določijo standardi, ki bodo v korist širši skupnosti. Dejstvo, da je projekt namenjen predvsem mladim, so pozdravili tudi ostali udeleženci okrogle mize. Veliko lažje je namreč mlade usmeriti v pravi prvi poklic, prekvalifikacijo je kasneje doseči še veliko težje. Kljub vsemu pa ostaja odprtih še veliko vprašanj. Delodajalci v regiji namreč povprašujejo tudi po kadrih, s srednjo poklicno ali tehniško izobrazbo, večina mladih, ki jo dokonča, pa se odloča za nadaljevanje šolanja. Kot so se strinjali udeleženci okrogle mize je projekt Right Profession – Pravi poklic za razvoj pomemben projekt, ki bo, ob sodelovanju vseh ključnih subjektov, prinesel rezultate, ki bodo lahko smernica za prikaz tega, kar naše okolje potrebuje in kakšne možnosti se mladim odpirajo v domačih podjetjih in gospodarskih družbah.

Projekt Right Profession – Pravi poklic za razvoj so projetni partnerji popoldan predstavili tudi učencem Osnovne šole Beltinci v okviru Tehničnega dneva. Poleg predstavitve projekta je, v sodelovanju z delodajalci, potekal tudi prikaz treh poklicev: mizar, klepar – krovec in kuhar – natakar. O značilnostih srednjega poklicnega in tehniškega izobraževanja pa je mladim spregovoril Blaž Gerenčer iz Medpodjetniškega izobraževalnega centra.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Mladi se predstavljajo na IZUM-u