Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Božične jaslice v naravi z živimi živalmi

 

V Boračevi pri Radencih se je začel izjemen dogodek, ki bo pravi obliž za dušo in srce

JasliceBolj ko se približuje eden največjih krščanskih praznikov – božič oz. Jezusovo rojstvo, vse več je organizacij, društev, posameznikov in drugih, ki hitijo s pripravo takšnih in drugačnih jaslic.

Med njimi je tudi Vzgojno izobraževalno društvo ljubiteljev živali Sikalu ZOO iz Boračeve pri Radencih, kjer bodo četrtič zapovrstjo „postavili“ božične jaslice v naravi in to med živimi živalmi. In prav gotovo je vsakomur zanimivo opazovati jaslice med več sto različnimi živalmi, tako domačimi kot divjimi, komercialnimi in eksotičnimi, štirinožnimi in pernatimi... Sprva so ob vseh teh živalih uživali samo domačini (čudežni človek iz Boračeve Tomi Mitev s soprogo, tremi majhnimi otroci ter staršema), pozneje so to omogočili tudi drugim pravim ljubiteljem živali. Lastnik posestva Tomi Mitev se je najprej odločil za ljubiteljsko vzrejo konj, osličkov, burskih koz, ovac, vietnamskih prašičkov, šetlandskih ponijev, lam, dvogrbe kamele, nanduje, kenguruje, legvane, rakune, patagonske mare, prerijske pse, afriške ježevce, okrasne vodne in ostale perutnine, kužkov..., danes pa je na kupu 56 različnih živali, ki so mnogim pravi obliž za dušo in srce. Obiska pa se posebej veselijo otroci, katerim od začetka aprila do konca oktobra, pripravljajo tudi posebne vodene „učne ure“, Tomi pa otroke, med sprehodom, božanjem, jahanjem in hranjenjem, pouči o ravnanju z živalmi. V adventnem času pa še božične jaslice v naravi, kar je gotovo še bolj čudovito, saj si je pred ogledom težko predstavljati kaj vse se bo lahko videlo in doživelo.

„Na površini treh hektarjeh v samem živalskem vrtu si lahko med sprehodom ogledamo edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic (angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončki, veliko število lučk, darilnih paketov,...), ki si jih je najlepše ogledati v temi. V mirnem okolju med živalmi pa so še velike božične jaslice. Božične jaslice v čudežni deželi, ki smo jih letos, zaradi številnih lučk, ki se razprostirajo na površini treh hektarjev, poimenovali kar 'lučkolandija', si vsako leto ogleda več ljudi, predvsem družin z otroki. Božične jaslice v čudežni deželi so bile odlično sprejete in dobro obiskane že v prejšnjih letih, letošnje pa bodo še bistveno bogatejše, in s tem sem prepričan, da bo tudi obiskovalcev še več. Poleg zanimivih jaslic pa si bo možno ogledati tudi večino živali, razen nekaterih eksotičnih, ki času primerno počivajo“, razlaga Tomi Mitev, ki dejansko lepo skrbi za vse živali, a za to je potrebno veliko dela, odrekanja, predvsem pa ljubezni.

Ogled letošnjih jaslic, ko Tomi pričakuje veliko obiskovalcev od blizu in daleč, bo možen natanko trinajstkrat, in sicer od nedelje, 4. decembra, ko bo otvoritev, pa do konca leta, 31. decembra. Ogledi bodo vsako soboto in nedeljo, med božičem in novim letom pa vsak dan, in sicer med 17. in 20. uro. Otvoritev in blagoslovitev jaslic bo to nedeljo, 4. decembra ob 17. uri. Pri družini Mitev je sicer še posebej veselo na božični večer, 25.12., saj se je zgodil čudež, da sta se jima dva (od treh) otroka (Sinaj in Kalina) v razmaku dveh let rodila prav na božični večer... 

Praznovanje božiča

Verniki po vsem svetu praznujejo božič, za veliko nočjo največjim praznikom krščanstva, ki pa je najbolj priljubljen cerkveni praznik med ljudmi. 25. decembra se je namreč rodil Jezus Kristus in tako učlovečil božjega sina in Odrešenika, ki je s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Rojstvo malega Boga so sicer verniki sprva praznovali ob različnih datumih, dandanes pa je 25. december zlasti simbol družinskega praznika z (razkošnim) obdarovanjem.

Kdaj natančno se je rodil Kristus, ni znano. Skoraj gotovo je, da se je rodil vsaj šest let pred našim štetjem. Božič se je praznoval ob različnih datumih, cerkvena občina v Rimu pa je imela 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336. Iz Rima se je praznovanje Kristusovega rojstva kmalu razširilo drugam. Na Vzhodu je božič postal samostojni praznik proti koncu 4. stoletja, vendar pa ni bil nikoli tako priljubljen kot epifanija - Gospodovo razglašenje, ki ga praznujejo 6. januarja.

Okoli božiča so se spletli številni običaji in verovanja. Nastalo je veliko zgodb, pripovedk, legend, še več upodobitev in pesmi. Najstarejša znana slovenska pesem "Eno dete je rojeno" je bila na primer prvič tiskana v letu 1607, ljudstvo pa jo je pelo že v 15. stoletju. Najbolj znana božična pesem pa je zagotovo tudi pri nas "Sveta noč, blažena noč", ki je nastala leta 1818 in jo na božični dan pojejo po skoraj vsem krščanskem svetu. Mnogi ljudje se božiča veselijo tudi zaradi obdarovanja: v večini katoliških in protestantskih dežel namreč nosi Božiček na Sveti večer, 24. decembra, še vedno darila, pri pravoslavcih pa 5. januarja, na predvečer praznika epifanije. Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja (6. januarja), torej do nedelje Jezusovega krsta. V tem času ob večerih v nekaterih domovih katoliških družin, kot rečeno, še vedno nastajajo božične jaslice, figurice, ki prikazujejo prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in treh kraljev.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Božične jaslice v naravi z živimi živalmi