Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Božične jaslice v naravi z živimi živalmi

 

V Boračevi pri Radencih se je začel izjemen dogodek, ki bo pravi obliž za dušo in srce

JasliceBolj ko se približuje eden največjih krščanskih praznikov – božič oz. Jezusovo rojstvo, vse več je organizacij, društev, posameznikov in drugih, ki hitijo s pripravo takšnih in drugačnih jaslic.

Med njimi je tudi Vzgojno izobraževalno društvo ljubiteljev živali Sikalu ZOO iz Boračeve pri Radencih, kjer bodo četrtič zapovrstjo „postavili“ božične jaslice v naravi in to med živimi živalmi. In prav gotovo je vsakomur zanimivo opazovati jaslice med več sto različnimi živalmi, tako domačimi kot divjimi, komercialnimi in eksotičnimi, štirinožnimi in pernatimi... Sprva so ob vseh teh živalih uživali samo domačini (čudežni človek iz Boračeve Tomi Mitev s soprogo, tremi majhnimi otroci ter staršema), pozneje so to omogočili tudi drugim pravim ljubiteljem živali. Lastnik posestva Tomi Mitev se je najprej odločil za ljubiteljsko vzrejo konj, osličkov, burskih koz, ovac, vietnamskih prašičkov, šetlandskih ponijev, lam, dvogrbe kamele, nanduje, kenguruje, legvane, rakune, patagonske mare, prerijske pse, afriške ježevce, okrasne vodne in ostale perutnine, kužkov..., danes pa je na kupu 56 različnih živali, ki so mnogim pravi obliž za dušo in srce. Obiska pa se posebej veselijo otroci, katerim od začetka aprila do konca oktobra, pripravljajo tudi posebne vodene „učne ure“, Tomi pa otroke, med sprehodom, božanjem, jahanjem in hranjenjem, pouči o ravnanju z živalmi. V adventnem času pa še božične jaslice v naravi, kar je gotovo še bolj čudovito, saj si je pred ogledom težko predstavljati kaj vse se bo lahko videlo in doživelo.

„Na površini treh hektarjeh v samem živalskem vrtu si lahko med sprehodom ogledamo edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic (angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončki, veliko število lučk, darilnih paketov,...), ki si jih je najlepše ogledati v temi. V mirnem okolju med živalmi pa so še velike božične jaslice. Božične jaslice v čudežni deželi, ki smo jih letos, zaradi številnih lučk, ki se razprostirajo na površini treh hektarjev, poimenovali kar 'lučkolandija', si vsako leto ogleda več ljudi, predvsem družin z otroki. Božične jaslice v čudežni deželi so bile odlično sprejete in dobro obiskane že v prejšnjih letih, letošnje pa bodo še bistveno bogatejše, in s tem sem prepričan, da bo tudi obiskovalcev še več. Poleg zanimivih jaslic pa si bo možno ogledati tudi večino živali, razen nekaterih eksotičnih, ki času primerno počivajo“, razlaga Tomi Mitev, ki dejansko lepo skrbi za vse živali, a za to je potrebno veliko dela, odrekanja, predvsem pa ljubezni.

Ogled letošnjih jaslic, ko Tomi pričakuje veliko obiskovalcev od blizu in daleč, bo možen natanko trinajstkrat, in sicer od nedelje, 4. decembra, ko bo otvoritev, pa do konca leta, 31. decembra. Ogledi bodo vsako soboto in nedeljo, med božičem in novim letom pa vsak dan, in sicer med 17. in 20. uro. Otvoritev in blagoslovitev jaslic bo to nedeljo, 4. decembra ob 17. uri. Pri družini Mitev je sicer še posebej veselo na božični večer, 25.12., saj se je zgodil čudež, da sta se jima dva (od treh) otroka (Sinaj in Kalina) v razmaku dveh let rodila prav na božični večer... 

Praznovanje božiča

Verniki po vsem svetu praznujejo božič, za veliko nočjo največjim praznikom krščanstva, ki pa je najbolj priljubljen cerkveni praznik med ljudmi. 25. decembra se je namreč rodil Jezus Kristus in tako učlovečil božjega sina in Odrešenika, ki je s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Rojstvo malega Boga so sicer verniki sprva praznovali ob različnih datumih, dandanes pa je 25. december zlasti simbol družinskega praznika z (razkošnim) obdarovanjem.

Kdaj natančno se je rodil Kristus, ni znano. Skoraj gotovo je, da se je rodil vsaj šest let pred našim štetjem. Božič se je praznoval ob različnih datumih, cerkvena občina v Rimu pa je imela 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336. Iz Rima se je praznovanje Kristusovega rojstva kmalu razširilo drugam. Na Vzhodu je božič postal samostojni praznik proti koncu 4. stoletja, vendar pa ni bil nikoli tako priljubljen kot epifanija - Gospodovo razglašenje, ki ga praznujejo 6. januarja.

Okoli božiča so se spletli številni običaji in verovanja. Nastalo je veliko zgodb, pripovedk, legend, še več upodobitev in pesmi. Najstarejša znana slovenska pesem "Eno dete je rojeno" je bila na primer prvič tiskana v letu 1607, ljudstvo pa jo je pelo že v 15. stoletju. Najbolj znana božična pesem pa je zagotovo tudi pri nas "Sveta noč, blažena noč", ki je nastala leta 1818 in jo na božični dan pojejo po skoraj vsem krščanskem svetu. Mnogi ljudje se božiča veselijo tudi zaradi obdarovanja: v večini katoliških in protestantskih dežel namreč nosi Božiček na Sveti večer, 24. decembra, še vedno darila, pri pravoslavcih pa 5. januarja, na predvečer praznika epifanije. Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja (6. januarja), torej do nedelje Jezusovega krsta. V tem času ob večerih v nekaterih domovih katoliških družin, kot rečeno, še vedno nastajajo božične jaslice, figurice, ki prikazujejo prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in treh kraljev.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Božične jaslice v naravi z živimi živalmi