Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Božične jaslice v naravi z živimi živalmi

 

V Boračevi pri Radencih se je začel izjemen dogodek, ki bo pravi obliž za dušo in srce

JasliceBolj ko se približuje eden največjih krščanskih praznikov – božič oz. Jezusovo rojstvo, vse več je organizacij, društev, posameznikov in drugih, ki hitijo s pripravo takšnih in drugačnih jaslic.

Med njimi je tudi Vzgojno izobraževalno društvo ljubiteljev živali Sikalu ZOO iz Boračeve pri Radencih, kjer bodo četrtič zapovrstjo „postavili“ božične jaslice v naravi in to med živimi živalmi. In prav gotovo je vsakomur zanimivo opazovati jaslice med več sto različnimi živalmi, tako domačimi kot divjimi, komercialnimi in eksotičnimi, štirinožnimi in pernatimi... Sprva so ob vseh teh živalih uživali samo domačini (čudežni človek iz Boračeve Tomi Mitev s soprogo, tremi majhnimi otroci ter staršema), pozneje so to omogočili tudi drugim pravim ljubiteljem živali. Lastnik posestva Tomi Mitev se je najprej odločil za ljubiteljsko vzrejo konj, osličkov, burskih koz, ovac, vietnamskih prašičkov, šetlandskih ponijev, lam, dvogrbe kamele, nanduje, kenguruje, legvane, rakune, patagonske mare, prerijske pse, afriške ježevce, okrasne vodne in ostale perutnine, kužkov..., danes pa je na kupu 56 različnih živali, ki so mnogim pravi obliž za dušo in srce. Obiska pa se posebej veselijo otroci, katerim od začetka aprila do konca oktobra, pripravljajo tudi posebne vodene „učne ure“, Tomi pa otroke, med sprehodom, božanjem, jahanjem in hranjenjem, pouči o ravnanju z živalmi. V adventnem času pa še božične jaslice v naravi, kar je gotovo še bolj čudovito, saj si je pred ogledom težko predstavljati kaj vse se bo lahko videlo in doživelo.

„Na površini treh hektarjeh v samem živalskem vrtu si lahko med sprehodom ogledamo edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic (angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončki, veliko število lučk, darilnih paketov,...), ki si jih je najlepše ogledati v temi. V mirnem okolju med živalmi pa so še velike božične jaslice. Božične jaslice v čudežni deželi, ki smo jih letos, zaradi številnih lučk, ki se razprostirajo na površini treh hektarjev, poimenovali kar 'lučkolandija', si vsako leto ogleda več ljudi, predvsem družin z otroki. Božične jaslice v čudežni deželi so bile odlično sprejete in dobro obiskane že v prejšnjih letih, letošnje pa bodo še bistveno bogatejše, in s tem sem prepričan, da bo tudi obiskovalcev še več. Poleg zanimivih jaslic pa si bo možno ogledati tudi večino živali, razen nekaterih eksotičnih, ki času primerno počivajo“, razlaga Tomi Mitev, ki dejansko lepo skrbi za vse živali, a za to je potrebno veliko dela, odrekanja, predvsem pa ljubezni.

Ogled letošnjih jaslic, ko Tomi pričakuje veliko obiskovalcev od blizu in daleč, bo možen natanko trinajstkrat, in sicer od nedelje, 4. decembra, ko bo otvoritev, pa do konca leta, 31. decembra. Ogledi bodo vsako soboto in nedeljo, med božičem in novim letom pa vsak dan, in sicer med 17. in 20. uro. Otvoritev in blagoslovitev jaslic bo to nedeljo, 4. decembra ob 17. uri. Pri družini Mitev je sicer še posebej veselo na božični večer, 25.12., saj se je zgodil čudež, da sta se jima dva (od treh) otroka (Sinaj in Kalina) v razmaku dveh let rodila prav na božični večer... 

Praznovanje božiča

Verniki po vsem svetu praznujejo božič, za veliko nočjo največjim praznikom krščanstva, ki pa je najbolj priljubljen cerkveni praznik med ljudmi. 25. decembra se je namreč rodil Jezus Kristus in tako učlovečil božjega sina in Odrešenika, ki je s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Rojstvo malega Boga so sicer verniki sprva praznovali ob različnih datumih, dandanes pa je 25. december zlasti simbol družinskega praznika z (razkošnim) obdarovanjem.

Kdaj natančno se je rodil Kristus, ni znano. Skoraj gotovo je, da se je rodil vsaj šest let pred našim štetjem. Božič se je praznoval ob različnih datumih, cerkvena občina v Rimu pa je imela 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336. Iz Rima se je praznovanje Kristusovega rojstva kmalu razširilo drugam. Na Vzhodu je božič postal samostojni praznik proti koncu 4. stoletja, vendar pa ni bil nikoli tako priljubljen kot epifanija - Gospodovo razglašenje, ki ga praznujejo 6. januarja.

Okoli božiča so se spletli številni običaji in verovanja. Nastalo je veliko zgodb, pripovedk, legend, še več upodobitev in pesmi. Najstarejša znana slovenska pesem "Eno dete je rojeno" je bila na primer prvič tiskana v letu 1607, ljudstvo pa jo je pelo že v 15. stoletju. Najbolj znana božična pesem pa je zagotovo tudi pri nas "Sveta noč, blažena noč", ki je nastala leta 1818 in jo na božični dan pojejo po skoraj vsem krščanskem svetu. Mnogi ljudje se božiča veselijo tudi zaradi obdarovanja: v večini katoliških in protestantskih dežel namreč nosi Božiček na Sveti večer, 24. decembra, še vedno darila, pri pravoslavcih pa 5. januarja, na predvečer praznika epifanije. Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja (6. januarja), torej do nedelje Jezusovega krsta. V tem času ob večerih v nekaterih domovih katoliških družin, kot rečeno, še vedno nastajajo božične jaslice, figurice, ki prikazujejo prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in treh kraljev.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Božične jaslice v naravi z živimi živalmi