Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prleška gibanica ohranja identiteto regije

 

Predstavili so poenoten recept za sladko dobroto med Muro in Dravo - prleško gibanico

Prleška gibanicaPo uspešno izvedenih številnih prireditvah „Prleška gibanica" in dveh okroglih mizah o prepoznavnosti prleške gibanice in poenotenju recepta, je občina Križevci pred časom dala pobudo za dokončno poenotenje recepta te sladke dobrote, ki geografsko zajema območje med rekama Muro in Dravo. V zadnjih treh letih so potekale tudi številne promocijske aktivnosti, ki so jih izvajala različna društva, med katerimi tudi Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih, ki je hkrati intenzivno zbiralo recepte. In na junijski okrogli mizi so recept vendarle poenotili, sedaj pa so ga tudi razkrili širši javnosti. „Širimo oko in duha na različna področja kulture in izobraževanja ter promoviramo Prlekijo in Slovenijo kot tradicionalno vinsko in kulinarično bogato deželo.

In sem sodi tudi prleška gibanica", poudarja mag. Tjaša Kos, predsednica Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih, ki je skupaj z županom občine Križevci, mag. Brankom Belcem, tudi predstavila poenoten recept za prleško gibanico.
Recept so sicer poenotili že junija in poslej naj ne bi bilo več različic sladke prleške dobrote. Vsako leto je namreč v okviru prireditve „Prleška gibanica" potekalo strokovno ocenjevanje, vendar pa so se gibanice med seboj vedno zelo razlikovale. Sedaj pa so končno sklenili, da je prava prleška gibanica okrogla, visoka med 1,5 cm in 2,5 cm, testo sestavljajo moka, sol, belo olje in voda ter kis in jajce, nadev pa skuta, kisla smetana, sladkor, jajce in sol. Dovolili so tudi peko v lončenem pekaču, prav tako se dopušča uporaba kupljenega testa, čeprav je bolj zaželeno domače. Gibanica naj bi se pekla nekje 40 minut, na 200 stopinj Celzija. Prleška gibanica je sicer vpisana v register nesnovne kulturne dediščine, KTID Kelih pa že pripravlja pobudo za evidentiranje nosilca k že vpisani enoti v registru nesnovne kulturne dediščine in možnosti, da se v digitalni enciklopediji naravne in kulturne dediščine na Slovenskem popravi recept.
V želji po čim večji prepoznavnosti prleške gibanice, so (bodo) potekale številne promocijske aktivnosti, predvsem na Salonu Jeruzalem; VinDel, mednarodnem salonu vina in delikates; različnih kulinaričnih delavnicah ter raznih drugih promocijskih dogodkih v Sloveniji (Križevci pri Ljutomeru, Gornja Radgona - Dan prleške gibanice v Agrini kuhinji, v Ljubljani, Kranju, Mariboro, Zrečah ipd.). K promociji sodi tudi vsakoletno ocenjevanje prleške gibanice na prireditvi v Križevcih pri Ljutomeru, kjer se je denimo število ponudnikov iz leta 2015 (15), lani povečalo na 26, letos v začetku septembra pa pričakujejo še več vzorcev na tem ocenjevanju. Branko Slavinec in Frančka Lebarič sta člana komisije za ocenjevanje prleške gibanice, ki poteka vsako leto v okviru prireditve Prleška gibanica. Frančka Lebarič je zaposlena na KGZS Murska Sobota kot svetovalka za dopolnilne dejavnosti UE Ljutomer, poleg tega je zelo aktivna v različnih komisijah na lokalnih ocenjevanjih kot tudi na Dobrotah slovenskih kmetij. Branko Slavinec je direktor gostinstva v Zdravilišču Radenci in tudi član komisij na različnih ocenjevanjih. Povedala sta, da se je že na prvem ocenjevanju povedalo, da se prleške gibanice med seboj precej razlikujejo predvsem po višini in da tiste v lončenih skledah niso dovolj pečene. Sicer pa je bilo lani zavidljivo dosti prleških gibanic na ocenjevanju in prav je, da se tekmuje v dveh kategorijah, torej tržni ponudniki in ljubitelji prleške gibanice. Oba sta sodelovala tudi na okrogli mizi, kjer so poenotili recept za prleško gibanico, kjer je mag. Tjaša Kos še enkrat predstavila smernice za poenotenje recepta, ki je tudi potrjen. Pred tem so, poleg veliko dogovarjanja in strpnosti, med drugim določili količine sestavin v receptu. Veliko govora je bilo o uporabi lončenega pekača. Predvidena je tudi peka obeh oblik, okrogle in štirikotne. Kar nekaj debate je bilo o sami pripravi vlečenega testa. Dopušča se uporaba kupljenega, vendar se resnično priporoča domače vlečeno testo. Količina kisle smetane je odvisna tudi od skute (domača, industrijska...). Dopušča se možnost, da se skuta in kisla smetana združita in se naredi enotni nadev. Veliko govora je bilo tudi zaradi pečenja, torej časa in temperature, pri kateri naj pečemo prleško gibanico. Seveda je zaradi raznovrstnih pečic težko uskladiti tehniko pečenja, zato se priporoča 40 minut pri temperaturi 200 °C, vendar temperaturo in čas pečenja prilagodimo pekaču in vrsti pečice... Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da se je v dveh letih predlog, da se recept za prleško gibanico poenoti, da slednje ne bodo tako raznolike (predvsem glede višine) in da se bodo pekle v pekaču, uresničil. Pomembno je tudi, da prleška gibanica ostaja živa, da jo pripravlja čedalje več ljudi, tako mlajših kot starejših, kar je nujno za ohranjanje dediščine.
PRLEŠKA GIBANICA
Vlečeno testo: 50 dag pšenične moke, 1 žlica rastlinskega olja, 1 žlica jabolčnega kisa, 1 jajce, ščepec soli, mlačna voda po potrebi
Skutni nadev: 1 kg polnomastne skute, 3 žlice kristalnega sladkorja, ščepec soli
Smetanov poliv: do 1 liter kisle smetane, 3 jajca
Maščobni poliv: 10 dag masla ali rastlinskega olja
Postopek priprave: Moko presejemo, dodamo maščobo, kis, sol in jajce. Med gnetenjem prilivamo vodo. Gnetemo tako dolgo, da testo postane voljno – gladko in elastično. Testo namažemo z maščobo, pokrito naj počiva vsaj 30 minut. Lahko uporabimo tudi kupljeno vlečeno testo, vendar se resnično priporoča domače. Skuti dodamo sladkor in sol ter premešamo. Cela jajca počasi razžvrkljamo s kislo smetano. Maslo stopimo. Skutni nadev in smetanov poliv lahko združimo, v tem primeru del kisle smetane pustimo za zgornji poliv.
Priporočana je uporaba okroglega (lončenega) pekača s premerom okoli 35 cm, dovoljujejo uporabo štirikotnega pekača. Izbrani pekač namažemo z maščobo. Spočito testo razvaljamo in nekoliko razvlečeno, položimo preko pekača in ga razvlečemo po prtu, potresenem z moko, da sega čez obod sklede toliko, kot je široka. Pustimo ga nekaj minut, da se osuši. Tanko testo razrežemo na 4 do 8 enako velikih delov (ponavadi 6), tako da zareze segajo skoraj do dna pekača, prleška gibanica ima 5 do 9 plasti vlečenega testa. Prvo plast testa premažemo z maščobnim polivom, nanjo razvlečemo naslednjo plast testa. Pazimo, da odvečni del testa ne visi čez rob pekača. Na drugo plast testa enakomerno posipamo skutni nadev, pokapamo s smetanovim in nato še maščobnim polivom. Čez pekač razvlečemo naslednji del testa, nanesemo skutni nadev ter smetanov in maščobni poliv. Tako ponavljamo do zadnje plasti. V notranjosti pekača tik nad višino prleške gibanice enakomerno odstranimo odvečno testo in bogato namažemo s smetanovim polivom. Tako pripravljeno prleško gibanico na več mestih prebodemo s tanko iglo do dna pekača.
V prej segreti pečici prleško gibanico pečemo 40 minut pri temperaturi 200°C. Ne glede na to priporočilo lahko temperaturo in čas pečenja prilagodimo pekaču in vrsti pečice. Pečeno prleško gibanico lahko potresemo s sladkorjem v prahu. Prleško gibanico režemo na trikotnike ali pravokotnike. Višina prleške gibanice znaša med 1,5 cm in 2,5 cm. Dober tek!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Prleška gibanica ohranja identiteto regije