Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prleška gibanica ohranja identiteto regije

 

Predstavili so poenoten recept za sladko dobroto med Muro in Dravo - prleško gibanico

Prleška gibanicaPo uspešno izvedenih številnih prireditvah „Prleška gibanica" in dveh okroglih mizah o prepoznavnosti prleške gibanice in poenotenju recepta, je občina Križevci pred časom dala pobudo za dokončno poenotenje recepta te sladke dobrote, ki geografsko zajema območje med rekama Muro in Dravo. V zadnjih treh letih so potekale tudi številne promocijske aktivnosti, ki so jih izvajala različna društva, med katerimi tudi Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih, ki je hkrati intenzivno zbiralo recepte. In na junijski okrogli mizi so recept vendarle poenotili, sedaj pa so ga tudi razkrili širši javnosti. „Širimo oko in duha na različna področja kulture in izobraževanja ter promoviramo Prlekijo in Slovenijo kot tradicionalno vinsko in kulinarično bogato deželo.

In sem sodi tudi prleška gibanica", poudarja mag. Tjaša Kos, predsednica Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih, ki je skupaj z županom občine Križevci, mag. Brankom Belcem, tudi predstavila poenoten recept za prleško gibanico.
Recept so sicer poenotili že junija in poslej naj ne bi bilo več različic sladke prleške dobrote. Vsako leto je namreč v okviru prireditve „Prleška gibanica" potekalo strokovno ocenjevanje, vendar pa so se gibanice med seboj vedno zelo razlikovale. Sedaj pa so končno sklenili, da je prava prleška gibanica okrogla, visoka med 1,5 cm in 2,5 cm, testo sestavljajo moka, sol, belo olje in voda ter kis in jajce, nadev pa skuta, kisla smetana, sladkor, jajce in sol. Dovolili so tudi peko v lončenem pekaču, prav tako se dopušča uporaba kupljenega testa, čeprav je bolj zaželeno domače. Gibanica naj bi se pekla nekje 40 minut, na 200 stopinj Celzija. Prleška gibanica je sicer vpisana v register nesnovne kulturne dediščine, KTID Kelih pa že pripravlja pobudo za evidentiranje nosilca k že vpisani enoti v registru nesnovne kulturne dediščine in možnosti, da se v digitalni enciklopediji naravne in kulturne dediščine na Slovenskem popravi recept.
V želji po čim večji prepoznavnosti prleške gibanice, so (bodo) potekale številne promocijske aktivnosti, predvsem na Salonu Jeruzalem; VinDel, mednarodnem salonu vina in delikates; različnih kulinaričnih delavnicah ter raznih drugih promocijskih dogodkih v Sloveniji (Križevci pri Ljutomeru, Gornja Radgona - Dan prleške gibanice v Agrini kuhinji, v Ljubljani, Kranju, Mariboro, Zrečah ipd.). K promociji sodi tudi vsakoletno ocenjevanje prleške gibanice na prireditvi v Križevcih pri Ljutomeru, kjer se je denimo število ponudnikov iz leta 2015 (15), lani povečalo na 26, letos v začetku septembra pa pričakujejo še več vzorcev na tem ocenjevanju. Branko Slavinec in Frančka Lebarič sta člana komisije za ocenjevanje prleške gibanice, ki poteka vsako leto v okviru prireditve Prleška gibanica. Frančka Lebarič je zaposlena na KGZS Murska Sobota kot svetovalka za dopolnilne dejavnosti UE Ljutomer, poleg tega je zelo aktivna v različnih komisijah na lokalnih ocenjevanjih kot tudi na Dobrotah slovenskih kmetij. Branko Slavinec je direktor gostinstva v Zdravilišču Radenci in tudi član komisij na različnih ocenjevanjih. Povedala sta, da se je že na prvem ocenjevanju povedalo, da se prleške gibanice med seboj precej razlikujejo predvsem po višini in da tiste v lončenih skledah niso dovolj pečene. Sicer pa je bilo lani zavidljivo dosti prleških gibanic na ocenjevanju in prav je, da se tekmuje v dveh kategorijah, torej tržni ponudniki in ljubitelji prleške gibanice. Oba sta sodelovala tudi na okrogli mizi, kjer so poenotili recept za prleško gibanico, kjer je mag. Tjaša Kos še enkrat predstavila smernice za poenotenje recepta, ki je tudi potrjen. Pred tem so, poleg veliko dogovarjanja in strpnosti, med drugim določili količine sestavin v receptu. Veliko govora je bilo o uporabi lončenega pekača. Predvidena je tudi peka obeh oblik, okrogle in štirikotne. Kar nekaj debate je bilo o sami pripravi vlečenega testa. Dopušča se uporaba kupljenega, vendar se resnično priporoča domače vlečeno testo. Količina kisle smetane je odvisna tudi od skute (domača, industrijska...). Dopušča se možnost, da se skuta in kisla smetana združita in se naredi enotni nadev. Veliko govora je bilo tudi zaradi pečenja, torej časa in temperature, pri kateri naj pečemo prleško gibanico. Seveda je zaradi raznovrstnih pečic težko uskladiti tehniko pečenja, zato se priporoča 40 minut pri temperaturi 200 °C, vendar temperaturo in čas pečenja prilagodimo pekaču in vrsti pečice... Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da se je v dveh letih predlog, da se recept za prleško gibanico poenoti, da slednje ne bodo tako raznolike (predvsem glede višine) in da se bodo pekle v pekaču, uresničil. Pomembno je tudi, da prleška gibanica ostaja živa, da jo pripravlja čedalje več ljudi, tako mlajših kot starejših, kar je nujno za ohranjanje dediščine.
PRLEŠKA GIBANICA
Vlečeno testo: 50 dag pšenične moke, 1 žlica rastlinskega olja, 1 žlica jabolčnega kisa, 1 jajce, ščepec soli, mlačna voda po potrebi
Skutni nadev: 1 kg polnomastne skute, 3 žlice kristalnega sladkorja, ščepec soli
Smetanov poliv: do 1 liter kisle smetane, 3 jajca
Maščobni poliv: 10 dag masla ali rastlinskega olja
Postopek priprave: Moko presejemo, dodamo maščobo, kis, sol in jajce. Med gnetenjem prilivamo vodo. Gnetemo tako dolgo, da testo postane voljno – gladko in elastično. Testo namažemo z maščobo, pokrito naj počiva vsaj 30 minut. Lahko uporabimo tudi kupljeno vlečeno testo, vendar se resnično priporoča domače. Skuti dodamo sladkor in sol ter premešamo. Cela jajca počasi razžvrkljamo s kislo smetano. Maslo stopimo. Skutni nadev in smetanov poliv lahko združimo, v tem primeru del kisle smetane pustimo za zgornji poliv.
Priporočana je uporaba okroglega (lončenega) pekača s premerom okoli 35 cm, dovoljujejo uporabo štirikotnega pekača. Izbrani pekač namažemo z maščobo. Spočito testo razvaljamo in nekoliko razvlečeno, položimo preko pekača in ga razvlečemo po prtu, potresenem z moko, da sega čez obod sklede toliko, kot je široka. Pustimo ga nekaj minut, da se osuši. Tanko testo razrežemo na 4 do 8 enako velikih delov (ponavadi 6), tako da zareze segajo skoraj do dna pekača, prleška gibanica ima 5 do 9 plasti vlečenega testa. Prvo plast testa premažemo z maščobnim polivom, nanjo razvlečemo naslednjo plast testa. Pazimo, da odvečni del testa ne visi čez rob pekača. Na drugo plast testa enakomerno posipamo skutni nadev, pokapamo s smetanovim in nato še maščobnim polivom. Čez pekač razvlečemo naslednji del testa, nanesemo skutni nadev ter smetanov in maščobni poliv. Tako ponavljamo do zadnje plasti. V notranjosti pekača tik nad višino prleške gibanice enakomerno odstranimo odvečno testo in bogato namažemo s smetanovim polivom. Tako pripravljeno prleško gibanico na več mestih prebodemo s tanko iglo do dna pekača.
V prej segreti pečici prleško gibanico pečemo 40 minut pri temperaturi 200°C. Ne glede na to priporočilo lahko temperaturo in čas pečenja prilagodimo pekaču in vrsti pečice. Pečeno prleško gibanico lahko potresemo s sladkorjem v prahu. Prleško gibanico režemo na trikotnike ali pravokotnike. Višina prleške gibanice znaša med 1,5 cm in 2,5 cm. Dober tek!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Prleška gibanica ohranja identiteto regije