Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prleška gibanica ohranja identiteto regije

 

Predstavili so poenoten recept za sladko dobroto med Muro in Dravo - prleško gibanico

Prleška gibanicaPo uspešno izvedenih številnih prireditvah „Prleška gibanica" in dveh okroglih mizah o prepoznavnosti prleške gibanice in poenotenju recepta, je občina Križevci pred časom dala pobudo za dokončno poenotenje recepta te sladke dobrote, ki geografsko zajema območje med rekama Muro in Dravo. V zadnjih treh letih so potekale tudi številne promocijske aktivnosti, ki so jih izvajala različna društva, med katerimi tudi Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih, ki je hkrati intenzivno zbiralo recepte. In na junijski okrogli mizi so recept vendarle poenotili, sedaj pa so ga tudi razkrili širši javnosti. „Širimo oko in duha na različna področja kulture in izobraževanja ter promoviramo Prlekijo in Slovenijo kot tradicionalno vinsko in kulinarično bogato deželo.

In sem sodi tudi prleška gibanica", poudarja mag. Tjaša Kos, predsednica Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih, ki je skupaj z županom občine Križevci, mag. Brankom Belcem, tudi predstavila poenoten recept za prleško gibanico.
Recept so sicer poenotili že junija in poslej naj ne bi bilo več različic sladke prleške dobrote. Vsako leto je namreč v okviru prireditve „Prleška gibanica" potekalo strokovno ocenjevanje, vendar pa so se gibanice med seboj vedno zelo razlikovale. Sedaj pa so končno sklenili, da je prava prleška gibanica okrogla, visoka med 1,5 cm in 2,5 cm, testo sestavljajo moka, sol, belo olje in voda ter kis in jajce, nadev pa skuta, kisla smetana, sladkor, jajce in sol. Dovolili so tudi peko v lončenem pekaču, prav tako se dopušča uporaba kupljenega testa, čeprav je bolj zaželeno domače. Gibanica naj bi se pekla nekje 40 minut, na 200 stopinj Celzija. Prleška gibanica je sicer vpisana v register nesnovne kulturne dediščine, KTID Kelih pa že pripravlja pobudo za evidentiranje nosilca k že vpisani enoti v registru nesnovne kulturne dediščine in možnosti, da se v digitalni enciklopediji naravne in kulturne dediščine na Slovenskem popravi recept.
V želji po čim večji prepoznavnosti prleške gibanice, so (bodo) potekale številne promocijske aktivnosti, predvsem na Salonu Jeruzalem; VinDel, mednarodnem salonu vina in delikates; različnih kulinaričnih delavnicah ter raznih drugih promocijskih dogodkih v Sloveniji (Križevci pri Ljutomeru, Gornja Radgona - Dan prleške gibanice v Agrini kuhinji, v Ljubljani, Kranju, Mariboro, Zrečah ipd.). K promociji sodi tudi vsakoletno ocenjevanje prleške gibanice na prireditvi v Križevcih pri Ljutomeru, kjer se je denimo število ponudnikov iz leta 2015 (15), lani povečalo na 26, letos v začetku septembra pa pričakujejo še več vzorcev na tem ocenjevanju. Branko Slavinec in Frančka Lebarič sta člana komisije za ocenjevanje prleške gibanice, ki poteka vsako leto v okviru prireditve Prleška gibanica. Frančka Lebarič je zaposlena na KGZS Murska Sobota kot svetovalka za dopolnilne dejavnosti UE Ljutomer, poleg tega je zelo aktivna v različnih komisijah na lokalnih ocenjevanjih kot tudi na Dobrotah slovenskih kmetij. Branko Slavinec je direktor gostinstva v Zdravilišču Radenci in tudi član komisij na različnih ocenjevanjih. Povedala sta, da se je že na prvem ocenjevanju povedalo, da se prleške gibanice med seboj precej razlikujejo predvsem po višini in da tiste v lončenih skledah niso dovolj pečene. Sicer pa je bilo lani zavidljivo dosti prleških gibanic na ocenjevanju in prav je, da se tekmuje v dveh kategorijah, torej tržni ponudniki in ljubitelji prleške gibanice. Oba sta sodelovala tudi na okrogli mizi, kjer so poenotili recept za prleško gibanico, kjer je mag. Tjaša Kos še enkrat predstavila smernice za poenotenje recepta, ki je tudi potrjen. Pred tem so, poleg veliko dogovarjanja in strpnosti, med drugim določili količine sestavin v receptu. Veliko govora je bilo o uporabi lončenega pekača. Predvidena je tudi peka obeh oblik, okrogle in štirikotne. Kar nekaj debate je bilo o sami pripravi vlečenega testa. Dopušča se uporaba kupljenega, vendar se resnično priporoča domače vlečeno testo. Količina kisle smetane je odvisna tudi od skute (domača, industrijska...). Dopušča se možnost, da se skuta in kisla smetana združita in se naredi enotni nadev. Veliko govora je bilo tudi zaradi pečenja, torej časa in temperature, pri kateri naj pečemo prleško gibanico. Seveda je zaradi raznovrstnih pečic težko uskladiti tehniko pečenja, zato se priporoča 40 minut pri temperaturi 200 °C, vendar temperaturo in čas pečenja prilagodimo pekaču in vrsti pečice... Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da se je v dveh letih predlog, da se recept za prleško gibanico poenoti, da slednje ne bodo tako raznolike (predvsem glede višine) in da se bodo pekle v pekaču, uresničil. Pomembno je tudi, da prleška gibanica ostaja živa, da jo pripravlja čedalje več ljudi, tako mlajših kot starejših, kar je nujno za ohranjanje dediščine.
PRLEŠKA GIBANICA
Vlečeno testo: 50 dag pšenične moke, 1 žlica rastlinskega olja, 1 žlica jabolčnega kisa, 1 jajce, ščepec soli, mlačna voda po potrebi
Skutni nadev: 1 kg polnomastne skute, 3 žlice kristalnega sladkorja, ščepec soli
Smetanov poliv: do 1 liter kisle smetane, 3 jajca
Maščobni poliv: 10 dag masla ali rastlinskega olja
Postopek priprave: Moko presejemo, dodamo maščobo, kis, sol in jajce. Med gnetenjem prilivamo vodo. Gnetemo tako dolgo, da testo postane voljno – gladko in elastično. Testo namažemo z maščobo, pokrito naj počiva vsaj 30 minut. Lahko uporabimo tudi kupljeno vlečeno testo, vendar se resnično priporoča domače. Skuti dodamo sladkor in sol ter premešamo. Cela jajca počasi razžvrkljamo s kislo smetano. Maslo stopimo. Skutni nadev in smetanov poliv lahko združimo, v tem primeru del kisle smetane pustimo za zgornji poliv.
Priporočana je uporaba okroglega (lončenega) pekača s premerom okoli 35 cm, dovoljujejo uporabo štirikotnega pekača. Izbrani pekač namažemo z maščobo. Spočito testo razvaljamo in nekoliko razvlečeno, položimo preko pekača in ga razvlečemo po prtu, potresenem z moko, da sega čez obod sklede toliko, kot je široka. Pustimo ga nekaj minut, da se osuši. Tanko testo razrežemo na 4 do 8 enako velikih delov (ponavadi 6), tako da zareze segajo skoraj do dna pekača, prleška gibanica ima 5 do 9 plasti vlečenega testa. Prvo plast testa premažemo z maščobnim polivom, nanjo razvlečemo naslednjo plast testa. Pazimo, da odvečni del testa ne visi čez rob pekača. Na drugo plast testa enakomerno posipamo skutni nadev, pokapamo s smetanovim in nato še maščobnim polivom. Čez pekač razvlečemo naslednji del testa, nanesemo skutni nadev ter smetanov in maščobni poliv. Tako ponavljamo do zadnje plasti. V notranjosti pekača tik nad višino prleške gibanice enakomerno odstranimo odvečno testo in bogato namažemo s smetanovim polivom. Tako pripravljeno prleško gibanico na več mestih prebodemo s tanko iglo do dna pekača.
V prej segreti pečici prleško gibanico pečemo 40 minut pri temperaturi 200°C. Ne glede na to priporočilo lahko temperaturo in čas pečenja prilagodimo pekaču in vrsti pečice. Pečeno prleško gibanico lahko potresemo s sladkorjem v prahu. Prleško gibanico režemo na trikotnike ali pravokotnike. Višina prleške gibanice znaša med 1,5 cm in 2,5 cm. Dober tek!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Prleška gibanica ohranja identiteto regije