Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prleška gibanica ohranja identiteto regije

 

Predstavili so poenoten recept za sladko dobroto med Muro in Dravo - prleško gibanico

Prleška gibanicaPo uspešno izvedenih številnih prireditvah „Prleška gibanica" in dveh okroglih mizah o prepoznavnosti prleške gibanice in poenotenju recepta, je občina Križevci pred časom dala pobudo za dokončno poenotenje recepta te sladke dobrote, ki geografsko zajema območje med rekama Muro in Dravo. V zadnjih treh letih so potekale tudi številne promocijske aktivnosti, ki so jih izvajala različna društva, med katerimi tudi Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih, ki je hkrati intenzivno zbiralo recepte. In na junijski okrogli mizi so recept vendarle poenotili, sedaj pa so ga tudi razkrili širši javnosti. „Širimo oko in duha na različna področja kulture in izobraževanja ter promoviramo Prlekijo in Slovenijo kot tradicionalno vinsko in kulinarično bogato deželo.

In sem sodi tudi prleška gibanica", poudarja mag. Tjaša Kos, predsednica Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih, ki je skupaj z županom občine Križevci, mag. Brankom Belcem, tudi predstavila poenoten recept za prleško gibanico.
Recept so sicer poenotili že junija in poslej naj ne bi bilo več različic sladke prleške dobrote. Vsako leto je namreč v okviru prireditve „Prleška gibanica" potekalo strokovno ocenjevanje, vendar pa so se gibanice med seboj vedno zelo razlikovale. Sedaj pa so končno sklenili, da je prava prleška gibanica okrogla, visoka med 1,5 cm in 2,5 cm, testo sestavljajo moka, sol, belo olje in voda ter kis in jajce, nadev pa skuta, kisla smetana, sladkor, jajce in sol. Dovolili so tudi peko v lončenem pekaču, prav tako se dopušča uporaba kupljenega testa, čeprav je bolj zaželeno domače. Gibanica naj bi se pekla nekje 40 minut, na 200 stopinj Celzija. Prleška gibanica je sicer vpisana v register nesnovne kulturne dediščine, KTID Kelih pa že pripravlja pobudo za evidentiranje nosilca k že vpisani enoti v registru nesnovne kulturne dediščine in možnosti, da se v digitalni enciklopediji naravne in kulturne dediščine na Slovenskem popravi recept.
V želji po čim večji prepoznavnosti prleške gibanice, so (bodo) potekale številne promocijske aktivnosti, predvsem na Salonu Jeruzalem; VinDel, mednarodnem salonu vina in delikates; različnih kulinaričnih delavnicah ter raznih drugih promocijskih dogodkih v Sloveniji (Križevci pri Ljutomeru, Gornja Radgona - Dan prleške gibanice v Agrini kuhinji, v Ljubljani, Kranju, Mariboro, Zrečah ipd.). K promociji sodi tudi vsakoletno ocenjevanje prleške gibanice na prireditvi v Križevcih pri Ljutomeru, kjer se je denimo število ponudnikov iz leta 2015 (15), lani povečalo na 26, letos v začetku septembra pa pričakujejo še več vzorcev na tem ocenjevanju. Branko Slavinec in Frančka Lebarič sta člana komisije za ocenjevanje prleške gibanice, ki poteka vsako leto v okviru prireditve Prleška gibanica. Frančka Lebarič je zaposlena na KGZS Murska Sobota kot svetovalka za dopolnilne dejavnosti UE Ljutomer, poleg tega je zelo aktivna v različnih komisijah na lokalnih ocenjevanjih kot tudi na Dobrotah slovenskih kmetij. Branko Slavinec je direktor gostinstva v Zdravilišču Radenci in tudi član komisij na različnih ocenjevanjih. Povedala sta, da se je že na prvem ocenjevanju povedalo, da se prleške gibanice med seboj precej razlikujejo predvsem po višini in da tiste v lončenih skledah niso dovolj pečene. Sicer pa je bilo lani zavidljivo dosti prleških gibanic na ocenjevanju in prav je, da se tekmuje v dveh kategorijah, torej tržni ponudniki in ljubitelji prleške gibanice. Oba sta sodelovala tudi na okrogli mizi, kjer so poenotili recept za prleško gibanico, kjer je mag. Tjaša Kos še enkrat predstavila smernice za poenotenje recepta, ki je tudi potrjen. Pred tem so, poleg veliko dogovarjanja in strpnosti, med drugim določili količine sestavin v receptu. Veliko govora je bilo o uporabi lončenega pekača. Predvidena je tudi peka obeh oblik, okrogle in štirikotne. Kar nekaj debate je bilo o sami pripravi vlečenega testa. Dopušča se uporaba kupljenega, vendar se resnično priporoča domače vlečeno testo. Količina kisle smetane je odvisna tudi od skute (domača, industrijska...). Dopušča se možnost, da se skuta in kisla smetana združita in se naredi enotni nadev. Veliko govora je bilo tudi zaradi pečenja, torej časa in temperature, pri kateri naj pečemo prleško gibanico. Seveda je zaradi raznovrstnih pečic težko uskladiti tehniko pečenja, zato se priporoča 40 minut pri temperaturi 200 °C, vendar temperaturo in čas pečenja prilagodimo pekaču in vrsti pečice... Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da se je v dveh letih predlog, da se recept za prleško gibanico poenoti, da slednje ne bodo tako raznolike (predvsem glede višine) in da se bodo pekle v pekaču, uresničil. Pomembno je tudi, da prleška gibanica ostaja živa, da jo pripravlja čedalje več ljudi, tako mlajših kot starejših, kar je nujno za ohranjanje dediščine.
PRLEŠKA GIBANICA
Vlečeno testo: 50 dag pšenične moke, 1 žlica rastlinskega olja, 1 žlica jabolčnega kisa, 1 jajce, ščepec soli, mlačna voda po potrebi
Skutni nadev: 1 kg polnomastne skute, 3 žlice kristalnega sladkorja, ščepec soli
Smetanov poliv: do 1 liter kisle smetane, 3 jajca
Maščobni poliv: 10 dag masla ali rastlinskega olja
Postopek priprave: Moko presejemo, dodamo maščobo, kis, sol in jajce. Med gnetenjem prilivamo vodo. Gnetemo tako dolgo, da testo postane voljno – gladko in elastično. Testo namažemo z maščobo, pokrito naj počiva vsaj 30 minut. Lahko uporabimo tudi kupljeno vlečeno testo, vendar se resnično priporoča domače. Skuti dodamo sladkor in sol ter premešamo. Cela jajca počasi razžvrkljamo s kislo smetano. Maslo stopimo. Skutni nadev in smetanov poliv lahko združimo, v tem primeru del kisle smetane pustimo za zgornji poliv.
Priporočana je uporaba okroglega (lončenega) pekača s premerom okoli 35 cm, dovoljujejo uporabo štirikotnega pekača. Izbrani pekač namažemo z maščobo. Spočito testo razvaljamo in nekoliko razvlečeno, položimo preko pekača in ga razvlečemo po prtu, potresenem z moko, da sega čez obod sklede toliko, kot je široka. Pustimo ga nekaj minut, da se osuši. Tanko testo razrežemo na 4 do 8 enako velikih delov (ponavadi 6), tako da zareze segajo skoraj do dna pekača, prleška gibanica ima 5 do 9 plasti vlečenega testa. Prvo plast testa premažemo z maščobnim polivom, nanjo razvlečemo naslednjo plast testa. Pazimo, da odvečni del testa ne visi čez rob pekača. Na drugo plast testa enakomerno posipamo skutni nadev, pokapamo s smetanovim in nato še maščobnim polivom. Čez pekač razvlečemo naslednji del testa, nanesemo skutni nadev ter smetanov in maščobni poliv. Tako ponavljamo do zadnje plasti. V notranjosti pekača tik nad višino prleške gibanice enakomerno odstranimo odvečno testo in bogato namažemo s smetanovim polivom. Tako pripravljeno prleško gibanico na več mestih prebodemo s tanko iglo do dna pekača.
V prej segreti pečici prleško gibanico pečemo 40 minut pri temperaturi 200°C. Ne glede na to priporočilo lahko temperaturo in čas pečenja prilagodimo pekaču in vrsti pečice. Pečeno prleško gibanico lahko potresemo s sladkorjem v prahu. Prleško gibanico režemo na trikotnike ali pravokotnike. Višina prleške gibanice znaša med 1,5 cm in 2,5 cm. Dober tek!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Prleška gibanica ohranja identiteto regije