Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prleška gibanica ohranja identiteto regije

 

Predstavili so poenoten recept za sladko dobroto med Muro in Dravo - prleško gibanico

Prleška gibanicaPo uspešno izvedenih številnih prireditvah „Prleška gibanica" in dveh okroglih mizah o prepoznavnosti prleške gibanice in poenotenju recepta, je občina Križevci pred časom dala pobudo za dokončno poenotenje recepta te sladke dobrote, ki geografsko zajema območje med rekama Muro in Dravo. V zadnjih treh letih so potekale tudi številne promocijske aktivnosti, ki so jih izvajala različna društva, med katerimi tudi Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih, ki je hkrati intenzivno zbiralo recepte. In na junijski okrogli mizi so recept vendarle poenotili, sedaj pa so ga tudi razkrili širši javnosti. „Širimo oko in duha na različna področja kulture in izobraževanja ter promoviramo Prlekijo in Slovenijo kot tradicionalno vinsko in kulinarično bogato deželo.

In sem sodi tudi prleška gibanica", poudarja mag. Tjaša Kos, predsednica Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih, ki je skupaj z županom občine Križevci, mag. Brankom Belcem, tudi predstavila poenoten recept za prleško gibanico.
Recept so sicer poenotili že junija in poslej naj ne bi bilo več različic sladke prleške dobrote. Vsako leto je namreč v okviru prireditve „Prleška gibanica" potekalo strokovno ocenjevanje, vendar pa so se gibanice med seboj vedno zelo razlikovale. Sedaj pa so končno sklenili, da je prava prleška gibanica okrogla, visoka med 1,5 cm in 2,5 cm, testo sestavljajo moka, sol, belo olje in voda ter kis in jajce, nadev pa skuta, kisla smetana, sladkor, jajce in sol. Dovolili so tudi peko v lončenem pekaču, prav tako se dopušča uporaba kupljenega testa, čeprav je bolj zaželeno domače. Gibanica naj bi se pekla nekje 40 minut, na 200 stopinj Celzija. Prleška gibanica je sicer vpisana v register nesnovne kulturne dediščine, KTID Kelih pa že pripravlja pobudo za evidentiranje nosilca k že vpisani enoti v registru nesnovne kulturne dediščine in možnosti, da se v digitalni enciklopediji naravne in kulturne dediščine na Slovenskem popravi recept.
V želji po čim večji prepoznavnosti prleške gibanice, so (bodo) potekale številne promocijske aktivnosti, predvsem na Salonu Jeruzalem; VinDel, mednarodnem salonu vina in delikates; različnih kulinaričnih delavnicah ter raznih drugih promocijskih dogodkih v Sloveniji (Križevci pri Ljutomeru, Gornja Radgona - Dan prleške gibanice v Agrini kuhinji, v Ljubljani, Kranju, Mariboro, Zrečah ipd.). K promociji sodi tudi vsakoletno ocenjevanje prleške gibanice na prireditvi v Križevcih pri Ljutomeru, kjer se je denimo število ponudnikov iz leta 2015 (15), lani povečalo na 26, letos v začetku septembra pa pričakujejo še več vzorcev na tem ocenjevanju. Branko Slavinec in Frančka Lebarič sta člana komisije za ocenjevanje prleške gibanice, ki poteka vsako leto v okviru prireditve Prleška gibanica. Frančka Lebarič je zaposlena na KGZS Murska Sobota kot svetovalka za dopolnilne dejavnosti UE Ljutomer, poleg tega je zelo aktivna v različnih komisijah na lokalnih ocenjevanjih kot tudi na Dobrotah slovenskih kmetij. Branko Slavinec je direktor gostinstva v Zdravilišču Radenci in tudi član komisij na različnih ocenjevanjih. Povedala sta, da se je že na prvem ocenjevanju povedalo, da se prleške gibanice med seboj precej razlikujejo predvsem po višini in da tiste v lončenih skledah niso dovolj pečene. Sicer pa je bilo lani zavidljivo dosti prleških gibanic na ocenjevanju in prav je, da se tekmuje v dveh kategorijah, torej tržni ponudniki in ljubitelji prleške gibanice. Oba sta sodelovala tudi na okrogli mizi, kjer so poenotili recept za prleško gibanico, kjer je mag. Tjaša Kos še enkrat predstavila smernice za poenotenje recepta, ki je tudi potrjen. Pred tem so, poleg veliko dogovarjanja in strpnosti, med drugim določili količine sestavin v receptu. Veliko govora je bilo o uporabi lončenega pekača. Predvidena je tudi peka obeh oblik, okrogle in štirikotne. Kar nekaj debate je bilo o sami pripravi vlečenega testa. Dopušča se uporaba kupljenega, vendar se resnično priporoča domače vlečeno testo. Količina kisle smetane je odvisna tudi od skute (domača, industrijska...). Dopušča se možnost, da se skuta in kisla smetana združita in se naredi enotni nadev. Veliko govora je bilo tudi zaradi pečenja, torej časa in temperature, pri kateri naj pečemo prleško gibanico. Seveda je zaradi raznovrstnih pečic težko uskladiti tehniko pečenja, zato se priporoča 40 minut pri temperaturi 200 °C, vendar temperaturo in čas pečenja prilagodimo pekaču in vrsti pečice... Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da se je v dveh letih predlog, da se recept za prleško gibanico poenoti, da slednje ne bodo tako raznolike (predvsem glede višine) in da se bodo pekle v pekaču, uresničil. Pomembno je tudi, da prleška gibanica ostaja živa, da jo pripravlja čedalje več ljudi, tako mlajših kot starejših, kar je nujno za ohranjanje dediščine.
PRLEŠKA GIBANICA
Vlečeno testo: 50 dag pšenične moke, 1 žlica rastlinskega olja, 1 žlica jabolčnega kisa, 1 jajce, ščepec soli, mlačna voda po potrebi
Skutni nadev: 1 kg polnomastne skute, 3 žlice kristalnega sladkorja, ščepec soli
Smetanov poliv: do 1 liter kisle smetane, 3 jajca
Maščobni poliv: 10 dag masla ali rastlinskega olja
Postopek priprave: Moko presejemo, dodamo maščobo, kis, sol in jajce. Med gnetenjem prilivamo vodo. Gnetemo tako dolgo, da testo postane voljno – gladko in elastično. Testo namažemo z maščobo, pokrito naj počiva vsaj 30 minut. Lahko uporabimo tudi kupljeno vlečeno testo, vendar se resnično priporoča domače. Skuti dodamo sladkor in sol ter premešamo. Cela jajca počasi razžvrkljamo s kislo smetano. Maslo stopimo. Skutni nadev in smetanov poliv lahko združimo, v tem primeru del kisle smetane pustimo za zgornji poliv.
Priporočana je uporaba okroglega (lončenega) pekača s premerom okoli 35 cm, dovoljujejo uporabo štirikotnega pekača. Izbrani pekač namažemo z maščobo. Spočito testo razvaljamo in nekoliko razvlečeno, položimo preko pekača in ga razvlečemo po prtu, potresenem z moko, da sega čez obod sklede toliko, kot je široka. Pustimo ga nekaj minut, da se osuši. Tanko testo razrežemo na 4 do 8 enako velikih delov (ponavadi 6), tako da zareze segajo skoraj do dna pekača, prleška gibanica ima 5 do 9 plasti vlečenega testa. Prvo plast testa premažemo z maščobnim polivom, nanjo razvlečemo naslednjo plast testa. Pazimo, da odvečni del testa ne visi čez rob pekača. Na drugo plast testa enakomerno posipamo skutni nadev, pokapamo s smetanovim in nato še maščobnim polivom. Čez pekač razvlečemo naslednji del testa, nanesemo skutni nadev ter smetanov in maščobni poliv. Tako ponavljamo do zadnje plasti. V notranjosti pekača tik nad višino prleške gibanice enakomerno odstranimo odvečno testo in bogato namažemo s smetanovim polivom. Tako pripravljeno prleško gibanico na več mestih prebodemo s tanko iglo do dna pekača.
V prej segreti pečici prleško gibanico pečemo 40 minut pri temperaturi 200°C. Ne glede na to priporočilo lahko temperaturo in čas pečenja prilagodimo pekaču in vrsti pečice. Pečeno prleško gibanico lahko potresemo s sladkorjem v prahu. Prleško gibanico režemo na trikotnike ali pravokotnike. Višina prleške gibanice znaša med 1,5 cm in 2,5 cm. Dober tek!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Prleška gibanica ohranja identiteto regije