Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Predstavili so se gorički meštri in kmetije

 

Dvorišče in grajski sobani gradu pri Gradu na Goričkem so gostili 12. jesenski grajski bazar

Grajski bazarOkrog enega najmogočnejših slovenskih baročnih gradov, Grada na Goričkem z natanko 365 sobami, so konec tedna pripravili tradicionalni, 12. jesenski grajski bazar z goričkimi meštri. Zbralo se je več kot 30 trideset domačih mojstrov-rokodelcev, kmetov in drugih proizvajalcev ter še nekaj iz sosednje Avstrije, ki so na stojnicah ponujali kruh, pecivo in potice, domače marmelade, bučno olje, žganja ter druge domače izdelke in pridelke. V grajskih prostorih, na dvorišču in v parku pa je bilo znova tako živo kot v najbolj živahnih časih zgornjelendavskega gradu.

Na Goričko pa so prišli obiskovalci, tudi s številnimi avtobusi, iz vse Slovenije in sosednjih dežel. Skupaj jih je bilo več tisoč, vsi pa so bili zadovoljni z videnim in doživetim. Sejem domačih ponudnikov, na katerem se predstavijo gorički mojstri, rokodelci in ekološke kmetije, pripravlja Krajinski park Goričko, letos pa so prvič, kar so v okviru projekta 321 Go, trije gradovi, dve deželi, ena zgodba, povabili tudi mojstre in kmetije iz avstrijske Gradiščanske.
V vsakem primeru je tudi tokrat na drugi vikend v oktobru, v in okrog gradu pri Gradu na Goričkem, bilo sila razigrano, živahno in veselo. Na grajskem dvorišču so gorički rokodelci in kmetije na stojnicah ponudili izdelke in pridelke, ki ohranjajo kulturno krajino in naravo ter so imetniki pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke Krajinski park Goričko. Po besedah direktorice javnega zavoda Krajinski park Goričko, ki je prireditev pripravil, Stanke Dešnik, želijo z bazarjem, ki se ga vsako leto udeleži več obiskovalcev in razstavljavcev, dati priložnost obrtnikom in kmetom z območja krajinskega parka ter tudi poudariti njihov pomen za lokalno okolje. „Predvsem želimo, da bi pri dogodku sodelovale vse občine v krajinskem parku, da bi bil torej podprt tako na državni kot lokalni ravni. Težimo k temu, da bi bilo vse skupaj čim bolj ekološko in prijazno naravi, vendar od vseh tega ne moremo zahtevati, saj se nekateri še niso preusmerili na to področje." Kot še pravi Dešnikova, želijo uporabniki blagovne znamke, da bi zavod zanje delal tudi promocijo. „Tega si želimo tudi mi, seveda, če bi imeli na voljo dovolj denarja. Uporaba znamke je za prejemnike brezplačna, nimamo pa sredstev za oglaševanje, saj je naša primarna naloga ohranjanje narave. Jim pa skušamo pomagati, kolikor je v naši moči in jih promovirati tudi s tovrstnimi dogodki." Za pridobitev pravice uporabe blagovne znamke (doslej jo je pridobilo čez 80 ponudnikov) mora imeti prijavitelj dejavnost registrirano na območju krajinskega parka.
Na prireditvi so razglasili tudi nove prejemnike kolektivne blagovne znamke Krajinski park Goričko in priznanja „4 x naj", iz akcij Naj travnik in Naj sadovnjak, Naj ograček, Naj brajda 2017. Na svoje so prišli tudi najmlajši, saj so pripravili tudi ustvarjalnice za otroke. Zanimivo si je bilo ogledati razstavo starih sort jabolk in drugih starih sadežev, ki uspevajo na Goričkem. Manjkalo ni niti grajskih in domačih dobrot. Nekateri so se udeležili „sprehoda z zeliščarjem", raziskovali gobe okoli gradu, streljanja s lokom, vsi pa so spremljali pester kulturni program z Goričkega in Gradiščanskega, za vse generacije: Miša-pesmi za otroke, za zabavo pa je skrbela skupina Kontrabant.

Save

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Predstavili so se gorički meštri in kmetije