Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi Ivan Kramberger v Aleji velikih!?

 

Poleg devetih obstoječih kipov in negovskega dobrotnika še general Maister in Cilka Dimec Žerdin

Aleja velikihObmočje Gornje Radgone je Sloveniji in svetu dalo veliko število znanih in priznanih ljudi različnih profilov, ki so s seboj v svet ponesli tudi ime Gornje Radgone. In v želji, da bi se jim vsaj malo oddolžili že od leta 2006 v Aleji velikih na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni, pri cerkvi Svetega Petra in spominskega obeležja „Nikoli več" postavljajo doprsne kipe zaslužnim ljudem, in sicer po vrsti: akademik dr. Anton Trstenjak, filozofski antropolog, psiholog in teolog. Avtor kipar Mirko Bratuša, odkrit 29.9.2006.

Drugi in tretji kip sta bila sočasno odkrita dne 16.12.2007. Drugi kip: Peter Dajnko, jezikoslovec in nabožni pisatelj. Kipar: Lujo Vodopivec. Tretji kip: Anton Krempl, narodni buditelj, cerkveni pisec in zgodovinar, kipar: Mirsad Begić. Četrti kip: Manko Golar, pesnik, pisatelj, kipar: Drago Tršar – odkritje 17.10.2008. Peti kip: Jože Veršič, izdelovalec protetičnih pripomočkov, kipar: Matjaž Počivavšek, odkritje 16.6.2009. Šesti kip: Franc Simonič, bibliograf, kipar: Mirsad Begić, odkritje 2.10.2009. Sedmi kip: Janko Šlebinger, bibliograf in literarni zgodovinar, kipar: Metod Ferlinc, odkritje 21.6.2010. Osmi kip: Franc Veber, filozof, kipar: Jakov Brdar, odkritje 30.10.2010. Deveti kip: Johannes a Quila Derakespurga, slikar, kipar: Mirko Bratuša, odkritje: 1.10.2012.
In sedaj, po petletnem premoru, je prišla pobuda, da bi devetim omenjenim doprsnim kipom, dodali še tri. Donedavni dolgoletni ravnatelj OŠ Gornja Radgona, sedaj član občinskega sveta Dušan Zagorc je namreč, na minuli seji občinskega sveta, v imenu stranke SMC in v svojem imenu podal pobudo za postavitev kipov še trem velikanom. Kot prvega je predlagal generala Rudolfa Maistra – rojen 1874, umrl 1924, borca za severno mejo, poveljnika Maribora, ker bo drugo leto 100 letnica bojev za severno mejo. Drugi predlagan je Ivan Kramberger, rojen 4.5.1936 v Negovi, 7.7.1992 ubit, inženir, politik, izumitelj, dobrotnik. Tretje predlagana je Cilka Dimec Žerdin, dama med moškimi, rojena 1.4.1930 v Žižkih, umrla 19.5.2017, bila je ravnateljica osnovne šole s prilagojenim programom, pisateljica, šahistka, častna občanka občine Gornja Radgona. „Ustna soglasja sem dobil za vse tri. Društvo general Maister za Prlekijo se je preselilo iz Gornje Radgone v Ljutomer in je zamrlo. Bil sem član tega društva. Mag. Ivan Klemenčič, predsednik društva generala Maistra Slovenije je vesel, če bo do tega prišlo. Drugič Ivan Kramberger mlajši, sin pokojnega Ivana Krambergerja, je bil vesel in je dal ustno soglasje. Tretjič Janja, hči in Andrej, sin Cilke Žerdin in najmlajši brat mag. Marjan Žerdin, so mi dali ustno soglasje, da danes to predlagam. Verjamem, da bo pobuda sprejeta, zato prosim župana, da imenuje posebni odbor za pripravo in izvedbo postavitve še treh doprsnih kipov. Pri tem bi želel tudi sam sodelovati, kot občan Gornje Radgone, saj sem bil udeležen pri postavitvi predhodnih doprsnih kipov. Prav tako mi je zagotovil, da bi z veseljem sodeloval naš rojak in akademski kipar Mirko Bratuša, ki je sodeloval pri vseh doprsnih kipih. Dajem tudi pobudo, da pristopimo takoj k dopolnitvi aleje velikih in da postavimo deseti doprsni kip generalu Rudolfu Maistru do 23. novembra 2018, in da se sredstva zagotovijo v občinskem proračunu za leto 2018", je med drugim dejal Zagorc.
Sedaj je na potezi župan Stanislav Rojko in občinska uprava, ki bodo lahko dali zeleno luč ali pa ne, saj je za postavitev takšnega kipa potrebnih tudi nekaj sredstev.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tudi Ivan Kramberger v Aleji velikih!?