Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Čez Muro poslej po Mostu miru

 

Na mostu med Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom pripravili posebno slovesnost

Most miruDruštvo duhovnega mojstra Šri Činmoja - Peace Run Slovenija, je skupaj z občinama Radgona (Bad Radkersburg) in Gornja Radgona, na mostu čez reko Muro med omenjenima mestoma odkrilo tablo sredi mosta, na katerem v treh jezikih (slovenščini, nemščini in angleščini) piše „Most miru". Omenjeni most čez reko Muro je sicer bil že pred triindvajsetimi leti proglašen za Most prijateljstva in Most miru Šri Činmoja, tokrat pa so to proglasitev še dopolnili s postavitvijo obeležja – table, hkrati pa so uprizorili tudi Tek miru, ki so ga odtekli člani društva, župana obeh mest, Stanislav Rojko in Heinrich Schmidlechner, pa sta - vsak s svoje strani mostu, pritekla s plamenicama miru, ki so jih med drugim v rokah držali že mati Tereza, dva papeža, Mihail Gorbačov in številni drugi ugledni državljani sveta.

Oba župana, ki sta ob kulturnem programu, odkrila omenjeno tablo sredi mostu, sta skupaj z županom Cankove Dragom Vogrinčičem, v svojih pozdravnih nagovorih poudarjala mir, ljubezen in harmonijo med ljudmi in tako posebej oplemenitila poslanstvo miru in svobode v vseh ozirih, k čemu je tako vdano stremel in deloval tudi Šri Činmoj. Župani so omenjali tudi „norce, ki držijo prst na jedrskem orožju, in tako lahko ogrozijo vse nas". Žal pa ne gre prezreti niti dejstva, da so avstrijski policisti, tudi v dobre pol ure poteka slovesnosti, še v tem simbolnem trenutku, na mostu, med prijateljskima državama in mestoma, v osrčju Evropske unije, še bolj temeljito pregledovali potnike, ki so se peljali čez „most prijateljstva in miru" proti Avstriji. To pa je gotovo zgodba za drugo priložnost in za tiste višje politike, saj lokalni oblastniki, čeprav v dobrih in prijateljskih odnosih, tukaj očitno ne morejo storiti ničesar.
Kakorkoli že, ob koncu dogajanja, ko so tekači iz Gornje Radgone, čez Bad Radkersburg, pritekli do občine Cankova, je potekalo druženje vseh tekačev miru in drugih udeležencev, ob Mostu miru, harmonije in ljubezni med Gerlinci v Sloveniji in Pöltnom v Avstriji. Sicer pa je Tek miru in harmonije štafetni tek s plamenico miru, ki letos praznuje 30-letnico. Že od leta 1987 dalje namreč vsako leto tečejo ljudje s plamenico po vsem svetu. Obiskali so že 155 držav in pri tem skupno pretekli več kot 600.000 kilometrov, plamenico pa je v tem času prijelo več milijonov ljudi.
Šri Činmoj je duhovni mojster, ki je svoje življenje (1931-2007) posvetil služenju človeštvu. V vseh 43 letih njegovega življenja na zahodu si je prizadeval, da bi navdihnil in pritegnil čim več sledilcev, saj njegovo življenje izraža neomejen potencial človeške narave. Šri Činmoj rojen v Indiji (Zahodna Bengalija) je uresničeni duhovni mojster, predan služenju iskalcem globljega pomena življenja. Skozi poučevanje meditacije, glasbo, umetnost, literaturo (izdal je več kot 1600 knjig), športne dosežke in s svojim življenjem si je prizadeval navdihniti druge, da najdejo notranji mir in izpolnitev.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Čez Muro poslej po Mostu miru