Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Čez Muro poslej po Mostu miru

 

Na mostu med Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom pripravili posebno slovesnost

Most miruDruštvo duhovnega mojstra Šri Činmoja - Peace Run Slovenija, je skupaj z občinama Radgona (Bad Radkersburg) in Gornja Radgona, na mostu čez reko Muro med omenjenima mestoma odkrilo tablo sredi mosta, na katerem v treh jezikih (slovenščini, nemščini in angleščini) piše „Most miru". Omenjeni most čez reko Muro je sicer bil že pred triindvajsetimi leti proglašen za Most prijateljstva in Most miru Šri Činmoja, tokrat pa so to proglasitev še dopolnili s postavitvijo obeležja – table, hkrati pa so uprizorili tudi Tek miru, ki so ga odtekli člani društva, župana obeh mest, Stanislav Rojko in Heinrich Schmidlechner, pa sta - vsak s svoje strani mostu, pritekla s plamenicama miru, ki so jih med drugim v rokah držali že mati Tereza, dva papeža, Mihail Gorbačov in številni drugi ugledni državljani sveta.

Oba župana, ki sta ob kulturnem programu, odkrila omenjeno tablo sredi mostu, sta skupaj z županom Cankove Dragom Vogrinčičem, v svojih pozdravnih nagovorih poudarjala mir, ljubezen in harmonijo med ljudmi in tako posebej oplemenitila poslanstvo miru in svobode v vseh ozirih, k čemu je tako vdano stremel in deloval tudi Šri Činmoj. Župani so omenjali tudi „norce, ki držijo prst na jedrskem orožju, in tako lahko ogrozijo vse nas". Žal pa ne gre prezreti niti dejstva, da so avstrijski policisti, tudi v dobre pol ure poteka slovesnosti, še v tem simbolnem trenutku, na mostu, med prijateljskima državama in mestoma, v osrčju Evropske unije, še bolj temeljito pregledovali potnike, ki so se peljali čez „most prijateljstva in miru" proti Avstriji. To pa je gotovo zgodba za drugo priložnost in za tiste višje politike, saj lokalni oblastniki, čeprav v dobrih in prijateljskih odnosih, tukaj očitno ne morejo storiti ničesar.
Kakorkoli že, ob koncu dogajanja, ko so tekači iz Gornje Radgone, čez Bad Radkersburg, pritekli do občine Cankova, je potekalo druženje vseh tekačev miru in drugih udeležencev, ob Mostu miru, harmonije in ljubezni med Gerlinci v Sloveniji in Pöltnom v Avstriji. Sicer pa je Tek miru in harmonije štafetni tek s plamenico miru, ki letos praznuje 30-letnico. Že od leta 1987 dalje namreč vsako leto tečejo ljudje s plamenico po vsem svetu. Obiskali so že 155 držav in pri tem skupno pretekli več kot 600.000 kilometrov, plamenico pa je v tem času prijelo več milijonov ljudi.
Šri Činmoj je duhovni mojster, ki je svoje življenje (1931-2007) posvetil služenju človeštvu. V vseh 43 letih njegovega življenja na zahodu si je prizadeval, da bi navdihnil in pritegnil čim več sledilcev, saj njegovo življenje izraža neomejen potencial človeške narave. Šri Činmoj rojen v Indiji (Zahodna Bengalija) je uresničeni duhovni mojster, predan služenju iskalcem globljega pomena življenja. Skozi poučevanje meditacije, glasbo, umetnost, literaturo (izdal je več kot 1600 knjig), športne dosežke in s svojim življenjem si je prizadeval navdihniti druge, da najdejo notranji mir in izpolnitev.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Čez Muro poslej po Mostu miru