Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Čez Muro poslej po Mostu miru

 

Na mostu med Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom pripravili posebno slovesnost

Most miruDruštvo duhovnega mojstra Šri Činmoja - Peace Run Slovenija, je skupaj z občinama Radgona (Bad Radkersburg) in Gornja Radgona, na mostu čez reko Muro med omenjenima mestoma odkrilo tablo sredi mosta, na katerem v treh jezikih (slovenščini, nemščini in angleščini) piše „Most miru". Omenjeni most čez reko Muro je sicer bil že pred triindvajsetimi leti proglašen za Most prijateljstva in Most miru Šri Činmoja, tokrat pa so to proglasitev še dopolnili s postavitvijo obeležja – table, hkrati pa so uprizorili tudi Tek miru, ki so ga odtekli člani društva, župana obeh mest, Stanislav Rojko in Heinrich Schmidlechner, pa sta - vsak s svoje strani mostu, pritekla s plamenicama miru, ki so jih med drugim v rokah držali že mati Tereza, dva papeža, Mihail Gorbačov in številni drugi ugledni državljani sveta.

Oba župana, ki sta ob kulturnem programu, odkrila omenjeno tablo sredi mostu, sta skupaj z županom Cankove Dragom Vogrinčičem, v svojih pozdravnih nagovorih poudarjala mir, ljubezen in harmonijo med ljudmi in tako posebej oplemenitila poslanstvo miru in svobode v vseh ozirih, k čemu je tako vdano stremel in deloval tudi Šri Činmoj. Župani so omenjali tudi „norce, ki držijo prst na jedrskem orožju, in tako lahko ogrozijo vse nas". Žal pa ne gre prezreti niti dejstva, da so avstrijski policisti, tudi v dobre pol ure poteka slovesnosti, še v tem simbolnem trenutku, na mostu, med prijateljskima državama in mestoma, v osrčju Evropske unije, še bolj temeljito pregledovali potnike, ki so se peljali čez „most prijateljstva in miru" proti Avstriji. To pa je gotovo zgodba za drugo priložnost in za tiste višje politike, saj lokalni oblastniki, čeprav v dobrih in prijateljskih odnosih, tukaj očitno ne morejo storiti ničesar.
Kakorkoli že, ob koncu dogajanja, ko so tekači iz Gornje Radgone, čez Bad Radkersburg, pritekli do občine Cankova, je potekalo druženje vseh tekačev miru in drugih udeležencev, ob Mostu miru, harmonije in ljubezni med Gerlinci v Sloveniji in Pöltnom v Avstriji. Sicer pa je Tek miru in harmonije štafetni tek s plamenico miru, ki letos praznuje 30-letnico. Že od leta 1987 dalje namreč vsako leto tečejo ljudje s plamenico po vsem svetu. Obiskali so že 155 držav in pri tem skupno pretekli več kot 600.000 kilometrov, plamenico pa je v tem času prijelo več milijonov ljudi.
Šri Činmoj je duhovni mojster, ki je svoje življenje (1931-2007) posvetil služenju človeštvu. V vseh 43 letih njegovega življenja na zahodu si je prizadeval, da bi navdihnil in pritegnil čim več sledilcev, saj njegovo življenje izraža neomejen potencial človeške narave. Šri Činmoj rojen v Indiji (Zahodna Bengalija) je uresničeni duhovni mojster, predan služenju iskalcem globljega pomena življenja. Skozi poučevanje meditacije, glasbo, umetnost, literaturo (izdal je več kot 1600 knjig), športne dosežke in s svojim življenjem si je prizadeval navdihniti druge, da najdejo notranji mir in izpolnitev.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Čez Muro poslej po Mostu miru