Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Marš za Muro: Hidroelektrarn na Muri ne bo

( 1 Ocena ) 

Udeleženci pohoda ob Muri pozvali Vlado RS, naj ne podpira za naravo pogubnih projektov, temveč trajnostni razvoj regije

Mura maršNaravovarstveniki iz številnih slovenskih organizacij tudi letos, ko se obeta začetek gradnje hidroelektrarn na reki Muri, nadaljujejo s kampanjo „Rešimo Muro. Tako so tik po novem letu, v organizaciji Muzeja norosti Trate pripravili „Marš za Muro" med cmureškim mostom pri Tratah in Sladkim Vrhom, s katerega so udeleženci pozvali vlado, naj ne podpira za naravo pogubnih projektov, ampak človeku in okolju prijazne rešitve. Marša se je udeležilo okoli 400 pohodnikov, predstavnikov civilne družbe in nevladnih organizacij, domačinov, županov, med drugimi sta udeležence podprla tudi evropski poslanec dr. Igor Šoltes, ki je bil zraven, in kmetijski minister Dejan Židan, ki je poslal pismo podpore.

Muzej norosti Trate, ki deluje v javnem interesu ohranjanja kulturne dediščine in je stranka v postopku celovite presoje vplivov na okolje za HE Hrastje-Mota, je želel z maršom in protestnim shodom opozoriti na več kot 33 let trajajočo bitko za ohranitev edinstvene reke Mure. Organizatorji so shod organizirali, ker so ugotovili, da je lokalno okolje zelo slabo obveščeno ali pa celo nič o nameri države, da tako radikalno poseže v njihov življenjski prostor in ga za vedno nepopravljivo spremeni, ter pozvali odločevalce v Ljubljani, naj reke in s tem okolja ne uničijo. »Državljani imamo pravico vedeti, o čem se oblast dogovarja z investitorji, oblast pa nas je dolžna ne le poslušati, ampak tudi slišati. Upam, da se danes vsi slišimo in da bodo pristojni končno izbrisali škodljive načrte, ki pomenijo poslabšanje življenjskega prostora za človeka in druga živa bitja, ter nas podprli v strategijah, ki temeljijo na trajnostnem razvoju turizma in kmetijstva, ki bodo tej podhranjeni in pozabljeni regiji prinesle nova delovna mesta, ne pa uničenja še zadnjih razvojnih priložnosti, ki jih za nas hranita naravna in kulturna dediščina. Ljudje smo tisti, ki snujemo svojo prihodnost! Smo proti zastarelim, megalomanskim in pogubnim projektom! Smo za alternativne, človeku in okolju prijazne rešitve,« je poudarila vodja Muzeja norosti Trate dr. Sonja Bezjak.
Evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Skupina Zelenih/ESZ) je opozoril, da je Mura edinstvena reka, zato jo moramo kot tako tudi ohraniti. »Mura mora ostati reka prihodnosti za generacije, ki prihajajo, kar pa se ne bo zgodilo s predvideno gradnjo hidroelektrarn. Te bodo korenito posegle v naravo, biotsko pestrost, spremenile kulturno krajino, ogrozile turizem. Prepričan sem, da priložnosti za razvoj niso v izčrpavanju narave, ampak v njenem ohranjanju! Pristop, ki temelji na sozvočju človeka, narave, kulture in turizma je tisti, ki lahko okrog Mure ustvari številne priložnosti, tudi nova delovna mesta,« je povedal dr. Šoltes, mag. Dejan Židan pa je zapisal: „Marš je anagram besede šarm, s tem maršem se simbolično ponazarja šarm, ki ga ima območje ob reki Muri in ga bo imelo še naprej samo pod pogojem, da se boste vi pohodniki - maršerji - šarmerji poistovetili s samo zgodbo reke Mure in njenim pomenom, ki ga ima za sonaravni razvoj turizma kot za ohranjanje celotnega življa. Marširanje ne more in ne sme biti samo sebi namen zgolj kot izraz vztrajanja v nekem konfliktu in neki borbi, ampak kot simbolno dejanje novega čutenja nove vesti, zavedanja ljudi z obeh bregov Mure. Menim, da se ekonomske koristi HE na Muri lahko nadomestijo s še večjimi koristmi trajnostnega turizma, ki bi dobil dodaten zagon z implementacijo biosfernega rezervata."
Koordinator kampanje Rešimo Muro! Stojan Habjanič je spomnil, da „že vrabci čivkajo", da je ob prihajajočih klimatskih spremembah vse razkošje naravnih ekosistemov, živečih ob tekoči reki Muri, rešitev za tu živeče prebivalstvo. Gozdovi kot pljuča, branik pred vetrovi in hladilna pregrada v poletni vročini, mokrišča kot hranilniki vlage, prodni nanosi kot čistilci pitne vode, rečni rokavi kot labirinti in zavetišča za živa bitja, sprehajališča, kolesarske poti, plovba po reki, življenje ob reki, turizem. Gradnja hidroelektrarn bi vse to ogrozila in zato reke ne damo – ker smo se odločili za našo prihodnost". Andreja Slameršek, strokovnjakinja za vsebinske in pravne zadeve v kampanji Rešimo Muro!, je prepričana, da je glede na vse krivice, ki se dogajajo v postopkih za umeščanje hidroelektrarn in velikih vplivih na okolje, projekt nesprejemljiv:
„Zahtevamo, da se vsi postopki za umeščanje HE na reko Muro ustavijo in da se reko Muro po več kot 30 letih razglasi za izključitveno območje, reko pa prepusti razvoju lokalnega prebivalstva. Ne varujemo samo človekovih pravic, ampak tudi pravice narave, saj gre za območje nacionalnega in mednarodnega pomena z vidika ohranjanja narave. Nasprotujemo tudi sprožitvi postopkov prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave (habitatna direktiva) in okolja (vodna direktiva), ki sta ju v tem primeru napovedala investitor in ministrstvi za infrastrukturo," je opozorila Slamerškova, mag. Štefan Žvab, župan občine Šentilj, pa je dejal, da se njihova občina s sprejetjem strategije razvoja pred tremi leti jasno zavezala, da bo sledila trajnostnemu razvoju: „Korakoma uresničujemo cilje, ki so povezani z reko Muro in sobivanjem naših občanov z reko. Urejamo poti, smo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo brvi čez reko ob njenem vstopu v občino in državo ter uspešno pridobivamo evropska sredstva za različne namene spodbujanja turizma. Naredili bomo vse, da bomo jasno podprli vsako prizadevanje za ohranitev reke Mure takšne, kot je, in jo skupaj z ljudmi naredili še boljšo," je povedal Švab.
Tudi Franc Pižmoht, župan občine Apače, je zagovornik narave in okolja. „Pred 30 leti sem bil priča poskusom, da bi Apaško polje poplavili. Tudi danes nam grozi, da bi nam uničili gozdni prostor, ki ga ščiti Natura 2000. Ljudje moramo spoznati, da kapital ne more uzurpirati vseh naravnih danosti. Takšen biser, kot je Mura, se mora ohraniti tudi za naše zanamce. Verjamemo, da je na Muri še treba delati, ampak nikakor ne jezov in nasipov, pač pa aktivnosti, ki so prijazne do narave in okolja, tak je na primer turizem," je povedal Pižmoht in dodal, da si v Apačah npr. prizadevajo za revitalizacijo 11-mlinskega kanala. Enako je Franc Horvat, župan občine Tišina, udeležencem marša sporočil, da ne podpira predvidene gradnje HE na reki Muri, za katero je sprožen postopek državnega prostorskega načrta: „Gradnje ne podpiram, ker je presoja vplivov na okolje za načrtovano HE na Muri pokazala, da bi imela ta čezmeren vpliv na naravo. To pomeni, da bi imela tudi velik vpliv na bivalno okolje naših občanov. V času velikih podnebnih sprememb nam ne sme biti vseeno, ko gre za posege v naravo". Podobno sporočilo je poslal župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, župana avstrijskih Cmureka in Murfelda, Toni Vukan in Josef Schef, pa sta povedala, da so nujni ukrepi za dvig podtalnice v murskih gozdovih. Nedotaknjeno Muro odločno zagovarja tudi antropolog prof. dr. Rajko Muršič: „Kapital in država sta videti neustavljiva v njunem preoblikovanju krajin in skupnosti. Toda svojih skupnosti in krajin ljudje ne damo! Mura naj teče še naprej tako, kot je tekla doslej. Z načrtovanimi posegi je ne bi bilo več". Prleški kantavtor Tadej Vesenjak pa dodaja: „Müra, takšna, kot je, ima srčno energijo, če pa bodo na njej elektrarne, pa bo imela samo še električno". Z nastopi v Sladkem Vrhu so udeležence podprli tudi glasbeniki, dr. Zero je posebej za marš pripravili novo pesem Črna reka, Vlado Kreslin in Jani Kovačič sta pohodnike spodbudila z nekaj pesmimi, kantavtor Andrej Černelč je opozoril na premajhno občutljivost ljudi za okoljske spremembe, avstrijska performerka Betty Baloo pa je predstavila okoljske razmere ob gradnji hidroelektrarne v Gradcu, ki so po njenem strašljive. Prireditve sta se udeležila tudi direktor direktorata za energetiko z infrastrukturnega ministrstva Jože Dimnik in Gordana Beltram z okoljskega ministrstva.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Marš za Muro: Hidroelektrarn na Muri ne bo