Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Marš za Muro: Hidroelektrarn na Muri ne bo

( 1 Ocena ) 

Udeleženci pohoda ob Muri pozvali Vlado RS, naj ne podpira za naravo pogubnih projektov, temveč trajnostni razvoj regije

Mura maršNaravovarstveniki iz številnih slovenskih organizacij tudi letos, ko se obeta začetek gradnje hidroelektrarn na reki Muri, nadaljujejo s kampanjo „Rešimo Muro. Tako so tik po novem letu, v organizaciji Muzeja norosti Trate pripravili „Marš za Muro" med cmureškim mostom pri Tratah in Sladkim Vrhom, s katerega so udeleženci pozvali vlado, naj ne podpira za naravo pogubnih projektov, ampak človeku in okolju prijazne rešitve. Marša se je udeležilo okoli 400 pohodnikov, predstavnikov civilne družbe in nevladnih organizacij, domačinov, županov, med drugimi sta udeležence podprla tudi evropski poslanec dr. Igor Šoltes, ki je bil zraven, in kmetijski minister Dejan Židan, ki je poslal pismo podpore.

Muzej norosti Trate, ki deluje v javnem interesu ohranjanja kulturne dediščine in je stranka v postopku celovite presoje vplivov na okolje za HE Hrastje-Mota, je želel z maršom in protestnim shodom opozoriti na več kot 33 let trajajočo bitko za ohranitev edinstvene reke Mure. Organizatorji so shod organizirali, ker so ugotovili, da je lokalno okolje zelo slabo obveščeno ali pa celo nič o nameri države, da tako radikalno poseže v njihov življenjski prostor in ga za vedno nepopravljivo spremeni, ter pozvali odločevalce v Ljubljani, naj reke in s tem okolja ne uničijo. »Državljani imamo pravico vedeti, o čem se oblast dogovarja z investitorji, oblast pa nas je dolžna ne le poslušati, ampak tudi slišati. Upam, da se danes vsi slišimo in da bodo pristojni končno izbrisali škodljive načrte, ki pomenijo poslabšanje življenjskega prostora za človeka in druga živa bitja, ter nas podprli v strategijah, ki temeljijo na trajnostnem razvoju turizma in kmetijstva, ki bodo tej podhranjeni in pozabljeni regiji prinesle nova delovna mesta, ne pa uničenja še zadnjih razvojnih priložnosti, ki jih za nas hranita naravna in kulturna dediščina. Ljudje smo tisti, ki snujemo svojo prihodnost! Smo proti zastarelim, megalomanskim in pogubnim projektom! Smo za alternativne, človeku in okolju prijazne rešitve,« je poudarila vodja Muzeja norosti Trate dr. Sonja Bezjak.
Evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Skupina Zelenih/ESZ) je opozoril, da je Mura edinstvena reka, zato jo moramo kot tako tudi ohraniti. »Mura mora ostati reka prihodnosti za generacije, ki prihajajo, kar pa se ne bo zgodilo s predvideno gradnjo hidroelektrarn. Te bodo korenito posegle v naravo, biotsko pestrost, spremenile kulturno krajino, ogrozile turizem. Prepričan sem, da priložnosti za razvoj niso v izčrpavanju narave, ampak v njenem ohranjanju! Pristop, ki temelji na sozvočju človeka, narave, kulture in turizma je tisti, ki lahko okrog Mure ustvari številne priložnosti, tudi nova delovna mesta,« je povedal dr. Šoltes, mag. Dejan Židan pa je zapisal: „Marš je anagram besede šarm, s tem maršem se simbolično ponazarja šarm, ki ga ima območje ob reki Muri in ga bo imelo še naprej samo pod pogojem, da se boste vi pohodniki - maršerji - šarmerji poistovetili s samo zgodbo reke Mure in njenim pomenom, ki ga ima za sonaravni razvoj turizma kot za ohranjanje celotnega življa. Marširanje ne more in ne sme biti samo sebi namen zgolj kot izraz vztrajanja v nekem konfliktu in neki borbi, ampak kot simbolno dejanje novega čutenja nove vesti, zavedanja ljudi z obeh bregov Mure. Menim, da se ekonomske koristi HE na Muri lahko nadomestijo s še večjimi koristmi trajnostnega turizma, ki bi dobil dodaten zagon z implementacijo biosfernega rezervata."
Koordinator kampanje Rešimo Muro! Stojan Habjanič je spomnil, da „že vrabci čivkajo", da je ob prihajajočih klimatskih spremembah vse razkošje naravnih ekosistemov, živečih ob tekoči reki Muri, rešitev za tu živeče prebivalstvo. Gozdovi kot pljuča, branik pred vetrovi in hladilna pregrada v poletni vročini, mokrišča kot hranilniki vlage, prodni nanosi kot čistilci pitne vode, rečni rokavi kot labirinti in zavetišča za živa bitja, sprehajališča, kolesarske poti, plovba po reki, življenje ob reki, turizem. Gradnja hidroelektrarn bi vse to ogrozila in zato reke ne damo – ker smo se odločili za našo prihodnost". Andreja Slameršek, strokovnjakinja za vsebinske in pravne zadeve v kampanji Rešimo Muro!, je prepričana, da je glede na vse krivice, ki se dogajajo v postopkih za umeščanje hidroelektrarn in velikih vplivih na okolje, projekt nesprejemljiv:
„Zahtevamo, da se vsi postopki za umeščanje HE na reko Muro ustavijo in da se reko Muro po več kot 30 letih razglasi za izključitveno območje, reko pa prepusti razvoju lokalnega prebivalstva. Ne varujemo samo človekovih pravic, ampak tudi pravice narave, saj gre za območje nacionalnega in mednarodnega pomena z vidika ohranjanja narave. Nasprotujemo tudi sprožitvi postopkov prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave (habitatna direktiva) in okolja (vodna direktiva), ki sta ju v tem primeru napovedala investitor in ministrstvi za infrastrukturo," je opozorila Slamerškova, mag. Štefan Žvab, župan občine Šentilj, pa je dejal, da se njihova občina s sprejetjem strategije razvoja pred tremi leti jasno zavezala, da bo sledila trajnostnemu razvoju: „Korakoma uresničujemo cilje, ki so povezani z reko Muro in sobivanjem naših občanov z reko. Urejamo poti, smo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo brvi čez reko ob njenem vstopu v občino in državo ter uspešno pridobivamo evropska sredstva za različne namene spodbujanja turizma. Naredili bomo vse, da bomo jasno podprli vsako prizadevanje za ohranitev reke Mure takšne, kot je, in jo skupaj z ljudmi naredili še boljšo," je povedal Švab.
Tudi Franc Pižmoht, župan občine Apače, je zagovornik narave in okolja. „Pred 30 leti sem bil priča poskusom, da bi Apaško polje poplavili. Tudi danes nam grozi, da bi nam uničili gozdni prostor, ki ga ščiti Natura 2000. Ljudje moramo spoznati, da kapital ne more uzurpirati vseh naravnih danosti. Takšen biser, kot je Mura, se mora ohraniti tudi za naše zanamce. Verjamemo, da je na Muri še treba delati, ampak nikakor ne jezov in nasipov, pač pa aktivnosti, ki so prijazne do narave in okolja, tak je na primer turizem," je povedal Pižmoht in dodal, da si v Apačah npr. prizadevajo za revitalizacijo 11-mlinskega kanala. Enako je Franc Horvat, župan občine Tišina, udeležencem marša sporočil, da ne podpira predvidene gradnje HE na reki Muri, za katero je sprožen postopek državnega prostorskega načrta: „Gradnje ne podpiram, ker je presoja vplivov na okolje za načrtovano HE na Muri pokazala, da bi imela ta čezmeren vpliv na naravo. To pomeni, da bi imela tudi velik vpliv na bivalno okolje naših občanov. V času velikih podnebnih sprememb nam ne sme biti vseeno, ko gre za posege v naravo". Podobno sporočilo je poslal župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, župana avstrijskih Cmureka in Murfelda, Toni Vukan in Josef Schef, pa sta povedala, da so nujni ukrepi za dvig podtalnice v murskih gozdovih. Nedotaknjeno Muro odločno zagovarja tudi antropolog prof. dr. Rajko Muršič: „Kapital in država sta videti neustavljiva v njunem preoblikovanju krajin in skupnosti. Toda svojih skupnosti in krajin ljudje ne damo! Mura naj teče še naprej tako, kot je tekla doslej. Z načrtovanimi posegi je ne bi bilo več". Prleški kantavtor Tadej Vesenjak pa dodaja: „Müra, takšna, kot je, ima srčno energijo, če pa bodo na njej elektrarne, pa bo imela samo še električno". Z nastopi v Sladkem Vrhu so udeležence podprli tudi glasbeniki, dr. Zero je posebej za marš pripravili novo pesem Črna reka, Vlado Kreslin in Jani Kovačič sta pohodnike spodbudila z nekaj pesmimi, kantavtor Andrej Černelč je opozoril na premajhno občutljivost ljudi za okoljske spremembe, avstrijska performerka Betty Baloo pa je predstavila okoljske razmere ob gradnji hidroelektrarne v Gradcu, ki so po njenem strašljive. Prireditve sta se udeležila tudi direktor direktorata za energetiko z infrastrukturnega ministrstva Jože Dimnik in Gordana Beltram z okoljskega ministrstva.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Marš za Muro: Hidroelektrarn na Muri ne bo