Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Najprej so jim zaprli vrtec, sedaj bi gradili bazno postajo

 

Prebivalci Janževega Vrha nad Radenci odločno nasprotuje mobilnemu operaterju Telemach, da bi pri njih postavil 30-metrski stolp z bazno postajo

Bazna postaja Janžev vrhČeprav niso kurili, je bilo kar vroče v gasilskem domu na Janževem Vrhu, kjer je kakšnih 80 domačinov, na predstavitvi projekta mobilnega operaterja Telemach, da bi na enem najvišjih vrhov občine Radenci, kar med hišami, kot so dejali domačini, postavil bazno postajo s 30-metrski stolpom z antenami. Tik pred novoletnimi prazniki je namreč radenski župan Janez Rihtarič, na pobudo vodstva KS Radenci, sklical krajane Janževega Vrha, Kobilščaka in Melanjskega Vrha, na predstavitev projekta postavitve bazne postaje s stolpom iz jeklene konstrukcije, na katerem bi bile postavljene antene ter linki za sprejemanje in oddajanje signalov.

Kot so povedali domačini bi dvorana bila prepolna, če bi ljudje bili pravočasno obveščeni, kljub temu pa je kakšnih 80 prisotnih skorajda soglasno (en prisotni je bili za) zavrnilo vsakršno možnost, da bi bazno postajo postavili v njihovi vasi ali v njihovi bližini. Podprl pa jih je tudi predsednik KS Radenci Nikolaj Brus in radenski župan Janez Rihtarič, ki je obljubil, da bodo zapisnik s predstavitve posredovali na UE Gornja Radgona, ki odloča o tovrstnih soglasjih, ob tem je investitorju predlagal, da naj že sedaj iščejo ustreznejšo lokacijo, ki je oddaljena od naselij in ljudi. Sam je sicer menil, da se vedno ob kakšnem projektu najdejo različne civilne iniciative in projektom nasprotujejo, ponekod upravičeno, drugje pa tudi ne. Dodal je tudi, da ne občina in ne krajani niso proti razvoju, toda na prvem mestu da mora biti zdravje občanov.
Že pred tem je potekala bučna „razprava", kjer so krajani, s pomočjo predsednika Zveze ekoloških gibanj Slovenije, Karla Lipiča, s številnimi argumenti razorožili in v kot stisnili predstavnika investitorja Telemacha, Simona Kokalja. Slednji je uvodoma zatrdil, da Telemach po vsej Sloveniji postavlja in širi svoje lastno omrežje. „In tudi na Janževem Vrhu naj bi bil stolp z antenami, ki bi oddajale signal za tukajšnje naročnike ter jih povezovalo s sistemom. BP bi pokrivala tukajšnje prebivalstvo ter še tri do sedem kilometrov okrog", je dejal Kokalj, ki je dodal, da trenutno pridobivajo potrebno dokumentacijo za realizacijo svojega projekta. Zatrdil je tudi, da je vsakdo, ki uporablja mobilni telefon izpostavljen sevanju bolj kot z BP. Na pripombo, da imajo na Janževem Vrhu optično povezavo za internet ter da nimajo težav s signalom za mobilno telefonijo, tudi za Telemach ne, pa je Kokalj zatrdil, da bi nova BP bila močnejša in bi s tem „znižala sevanje samega mobilnega telefona. Zato samo želimo optimalno zagotoviti mobilno povezavo". Kokalj je ponudil krajanom tudi napravo s katero bi si lahko sami izmerili takšna in drugačna sevanja, ki ga iz BP še ne bi bilo, ker ta ni zgrajena. Ob ostrih protestih prisotnih pa je samo dodal, da podaja relevantne informacije in da nikogar ne želi prepričati. „Vse naše BP so narejene po vseh slovenskih in evropskih standardih", je dodal Kokalj. Omenil je tudi podatek, da je v Sloveniji okoli 2000 BP, kar je Karel Lipič popravil rekoč, da jih je vsaj tri do štirikrat toliko.
Prvi sosed lokacije, kjer bi stala bazna postaja (BP) Danijel Bojnec sicer ni bil prisoten na dogodku, a je poslal dopis, ki ga je prebrala predstavnica občine Radenci Nataša Toplak. V njem je ostro in odločno nasprotoval kakšni koli možnosti, da bi v soseščini imel elektromagnetno sevanje. Dodal je tudi, da že ima odvetnika, ki ga bo zastopal v boju proti investitorju. Podobno ostri so bil tudi drugi razpravljalci, ki so se očitno dobro pripravili na obravnavano tematiko, saj so mnogi bili prepričani, da se navidezno preprosti ljudje tako dobro spoznajo na sicer zelo kompleksno problematiko. Kar nekaj jeze je bilo tudi na lastnico lokacije, kjer naj bi stolp stal, ki da ne bo ogrožena, saj je sama pod marelo, ostali krajani pa... Še bolj so se jezili na Telemach, ki je najprej začel z iskanjem lokacije, šele nato, v zadnjem trenutku pa so se spomnili lokalne skupnosti in ljudi, ki da so zelo ogroženi. „Ne le, da BP škoduje zdravju, temveč tudi turizmu, ki je osnovna dejavnost na našem območju, tukaj je tudi degradacija območja, zniževanje cen nepremičnin ipd. Od tega pa vaščani Janževega Vrha ne bomo imeli nič. Nismo proti razvoju, toda postopek mora potekati drugače, predvsem v pogovoru z ogroženimi ljudmi...", je bilo slišati s strani krajanov.
Posebej oster je bil Ljubo Šafarič, ki z ženo in dvema majhnima otrokoma živi v neposredni bližini lokacije za BP. Dejal je, kako mu je že mama umrla za rakom, enako za rakom boleha njegov oče in si ne želi, da bi isto dočakal sam, še posebej, da bi ga dolgoročno preklinjala otroka, ker ni storil ničesar za preprečitev izgradnje BP. „Zato se moramo boriti, če ne za nas, potem za naše otroke, saj je v krogu 200 metrov deset predšolskih in šoloobveznih otrok. Vse javne študije kažejo, da so BP nevarne, vi pa nam ponujate nekakšno svojo študijo in s tem zavajate javnost. Zakaj tudi sami ne poveste, da je to nevarno, še zlasti na daljši rok", je dejal Šafarič, domačina Draga Domanjka pa je še posebej motilo, da je vse skupaj že kar nekaj časa potekalo v ilegali. Podobno kot Šafarič je dejal, da svoj mobilni telefon uporablja le po potrebi in ne vedno, BP pa bi ga sevala 24 ur na dan. „Nikakor se ne moremo strinjati, da bi tukaj v naselju, med ljudmi stala BP z nevarnim elektromagnetnim sevanjem. Skratka mi smo proti tej BP, kajti čeprav je vse potekalo v ilegali, smo v nekaj dneh zbrali podpise več kot tretjine prebivalcev in jih bomo v kratkem imeli še več. Od odgovornih zahtevamo, da preprečijo izvedbo projekta družbe Telemach", je bil oster Domanjko.
Predsednik ZEG Karel Lipič je še posebej napadel Inštitut za neionizirna sevanja, ki da izdaja „strokovna mnenja po želji naročnika oz. investitorja, torej pristransko. INIS že 15 let izdeluje takšna mnenja in se še ni zgodilo, da bi vsaj enkrat odkrili kakšno nevarnost ter gradnjo BP odsvetovali". Sam je ponudil nekaj neodvisnih strokovnih študij, ki potrjujejo sevanje BP ter zatrdil, da krajani morajo sodelovati v odločanju pri takšnih projektih. „Veseli me, da so se začeli pojavljati vrhunski strokovnjaki, ki opozarjajo na nevarnost tovrstnih sevanj", je dejal Lipič in krajane opozoril, da naj ne nasedajo investitorju, ki želi s tem da bodo stolp postavili v obliki drevesa, le odvrniti pozornost, čeprav „je sevanje enako nevarno in škodljivo, saj gre preprosto za kamuflažo". Lipič je tudi opozoril, da „nikakor ne smemo nasedati takšnim in drugačnim lobijem, ki za kapital storijo vse". In čeprav je predstavnik Telemacha Kokalj, ki je dejal, da je zakon na njihovi strani, čeprav to ni etično do ljudi, Lipiču očital, da zavaja ljudi, so prisotni lidera ZEG nagradili z velikim aplavzom. To pa ne pomeni, da kmalu ne bodo vseeno dobili nove BP, čeprav ji odločno nasprotujejo.
Kakorkoli že, domačini z Janževega Vrha, dežele janževca, zlasti tisti, ki imajo otroke, se bojijo, da se jim bo zgodila še ena krivica, kajti lani jeseni so ostali brez vrtca, sedaj pa se jim obeta še neželena bazna postaja. Slovenska zakonodaja na tem področju namreč ni dorečena in lahko investitor tudi brez soglasja lokalne skupnosti in lokalnega prebivalstva, kljub očitnim nevarnostim za zdravje ljudi, gradi tovrstne objekte.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Najprej so jim zaprli vrtec, sedaj bi gradili bazno postajo