Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Najprej so jim zaprli vrtec, sedaj bi gradili bazno postajo

 

Prebivalci Janževega Vrha nad Radenci odločno nasprotuje mobilnemu operaterju Telemach, da bi pri njih postavil 30-metrski stolp z bazno postajo

Bazna postaja Janžev vrhČeprav niso kurili, je bilo kar vroče v gasilskem domu na Janževem Vrhu, kjer je kakšnih 80 domačinov, na predstavitvi projekta mobilnega operaterja Telemach, da bi na enem najvišjih vrhov občine Radenci, kar med hišami, kot so dejali domačini, postavil bazno postajo s 30-metrski stolpom z antenami. Tik pred novoletnimi prazniki je namreč radenski župan Janez Rihtarič, na pobudo vodstva KS Radenci, sklical krajane Janževega Vrha, Kobilščaka in Melanjskega Vrha, na predstavitev projekta postavitve bazne postaje s stolpom iz jeklene konstrukcije, na katerem bi bile postavljene antene ter linki za sprejemanje in oddajanje signalov.

Kot so povedali domačini bi dvorana bila prepolna, če bi ljudje bili pravočasno obveščeni, kljub temu pa je kakšnih 80 prisotnih skorajda soglasno (en prisotni je bili za) zavrnilo vsakršno možnost, da bi bazno postajo postavili v njihovi vasi ali v njihovi bližini. Podprl pa jih je tudi predsednik KS Radenci Nikolaj Brus in radenski župan Janez Rihtarič, ki je obljubil, da bodo zapisnik s predstavitve posredovali na UE Gornja Radgona, ki odloča o tovrstnih soglasjih, ob tem je investitorju predlagal, da naj že sedaj iščejo ustreznejšo lokacijo, ki je oddaljena od naselij in ljudi. Sam je sicer menil, da se vedno ob kakšnem projektu najdejo različne civilne iniciative in projektom nasprotujejo, ponekod upravičeno, drugje pa tudi ne. Dodal je tudi, da ne občina in ne krajani niso proti razvoju, toda na prvem mestu da mora biti zdravje občanov.
Že pred tem je potekala bučna „razprava", kjer so krajani, s pomočjo predsednika Zveze ekoloških gibanj Slovenije, Karla Lipiča, s številnimi argumenti razorožili in v kot stisnili predstavnika investitorja Telemacha, Simona Kokalja. Slednji je uvodoma zatrdil, da Telemach po vsej Sloveniji postavlja in širi svoje lastno omrežje. „In tudi na Janževem Vrhu naj bi bil stolp z antenami, ki bi oddajale signal za tukajšnje naročnike ter jih povezovalo s sistemom. BP bi pokrivala tukajšnje prebivalstvo ter še tri do sedem kilometrov okrog", je dejal Kokalj, ki je dodal, da trenutno pridobivajo potrebno dokumentacijo za realizacijo svojega projekta. Zatrdil je tudi, da je vsakdo, ki uporablja mobilni telefon izpostavljen sevanju bolj kot z BP. Na pripombo, da imajo na Janževem Vrhu optično povezavo za internet ter da nimajo težav s signalom za mobilno telefonijo, tudi za Telemach ne, pa je Kokalj zatrdil, da bi nova BP bila močnejša in bi s tem „znižala sevanje samega mobilnega telefona. Zato samo želimo optimalno zagotoviti mobilno povezavo". Kokalj je ponudil krajanom tudi napravo s katero bi si lahko sami izmerili takšna in drugačna sevanja, ki ga iz BP še ne bi bilo, ker ta ni zgrajena. Ob ostrih protestih prisotnih pa je samo dodal, da podaja relevantne informacije in da nikogar ne želi prepričati. „Vse naše BP so narejene po vseh slovenskih in evropskih standardih", je dodal Kokalj. Omenil je tudi podatek, da je v Sloveniji okoli 2000 BP, kar je Karel Lipič popravil rekoč, da jih je vsaj tri do štirikrat toliko.
Prvi sosed lokacije, kjer bi stala bazna postaja (BP) Danijel Bojnec sicer ni bil prisoten na dogodku, a je poslal dopis, ki ga je prebrala predstavnica občine Radenci Nataša Toplak. V njem je ostro in odločno nasprotoval kakšni koli možnosti, da bi v soseščini imel elektromagnetno sevanje. Dodal je tudi, da že ima odvetnika, ki ga bo zastopal v boju proti investitorju. Podobno ostri so bil tudi drugi razpravljalci, ki so se očitno dobro pripravili na obravnavano tematiko, saj so mnogi bili prepričani, da se navidezno preprosti ljudje tako dobro spoznajo na sicer zelo kompleksno problematiko. Kar nekaj jeze je bilo tudi na lastnico lokacije, kjer naj bi stolp stal, ki da ne bo ogrožena, saj je sama pod marelo, ostali krajani pa... Še bolj so se jezili na Telemach, ki je najprej začel z iskanjem lokacije, šele nato, v zadnjem trenutku pa so se spomnili lokalne skupnosti in ljudi, ki da so zelo ogroženi. „Ne le, da BP škoduje zdravju, temveč tudi turizmu, ki je osnovna dejavnost na našem območju, tukaj je tudi degradacija območja, zniževanje cen nepremičnin ipd. Od tega pa vaščani Janževega Vrha ne bomo imeli nič. Nismo proti razvoju, toda postopek mora potekati drugače, predvsem v pogovoru z ogroženimi ljudmi...", je bilo slišati s strani krajanov.
Posebej oster je bil Ljubo Šafarič, ki z ženo in dvema majhnima otrokoma živi v neposredni bližini lokacije za BP. Dejal je, kako mu je že mama umrla za rakom, enako za rakom boleha njegov oče in si ne želi, da bi isto dočakal sam, še posebej, da bi ga dolgoročno preklinjala otroka, ker ni storil ničesar za preprečitev izgradnje BP. „Zato se moramo boriti, če ne za nas, potem za naše otroke, saj je v krogu 200 metrov deset predšolskih in šoloobveznih otrok. Vse javne študije kažejo, da so BP nevarne, vi pa nam ponujate nekakšno svojo študijo in s tem zavajate javnost. Zakaj tudi sami ne poveste, da je to nevarno, še zlasti na daljši rok", je dejal Šafarič, domačina Draga Domanjka pa je še posebej motilo, da je vse skupaj že kar nekaj časa potekalo v ilegali. Podobno kot Šafarič je dejal, da svoj mobilni telefon uporablja le po potrebi in ne vedno, BP pa bi ga sevala 24 ur na dan. „Nikakor se ne moremo strinjati, da bi tukaj v naselju, med ljudmi stala BP z nevarnim elektromagnetnim sevanjem. Skratka mi smo proti tej BP, kajti čeprav je vse potekalo v ilegali, smo v nekaj dneh zbrali podpise več kot tretjine prebivalcev in jih bomo v kratkem imeli še več. Od odgovornih zahtevamo, da preprečijo izvedbo projekta družbe Telemach", je bil oster Domanjko.
Predsednik ZEG Karel Lipič je še posebej napadel Inštitut za neionizirna sevanja, ki da izdaja „strokovna mnenja po želji naročnika oz. investitorja, torej pristransko. INIS že 15 let izdeluje takšna mnenja in se še ni zgodilo, da bi vsaj enkrat odkrili kakšno nevarnost ter gradnjo BP odsvetovali". Sam je ponudil nekaj neodvisnih strokovnih študij, ki potrjujejo sevanje BP ter zatrdil, da krajani morajo sodelovati v odločanju pri takšnih projektih. „Veseli me, da so se začeli pojavljati vrhunski strokovnjaki, ki opozarjajo na nevarnost tovrstnih sevanj", je dejal Lipič in krajane opozoril, da naj ne nasedajo investitorju, ki želi s tem da bodo stolp postavili v obliki drevesa, le odvrniti pozornost, čeprav „je sevanje enako nevarno in škodljivo, saj gre preprosto za kamuflažo". Lipič je tudi opozoril, da „nikakor ne smemo nasedati takšnim in drugačnim lobijem, ki za kapital storijo vse". In čeprav je predstavnik Telemacha Kokalj, ki je dejal, da je zakon na njihovi strani, čeprav to ni etično do ljudi, Lipiču očital, da zavaja ljudi, so prisotni lidera ZEG nagradili z velikim aplavzom. To pa ne pomeni, da kmalu ne bodo vseeno dobili nove BP, čeprav ji odločno nasprotujejo.
Kakorkoli že, domačini z Janževega Vrha, dežele janževca, zlasti tisti, ki imajo otroke, se bojijo, da se jim bo zgodila še ena krivica, kajti lani jeseni so ostali brez vrtca, sedaj pa se jim obeta še neželena bazna postaja. Slovenska zakonodaja na tem področju namreč ni dorečena in lahko investitor tudi brez soglasja lokalne skupnosti in lokalnega prebivalstva, kljub očitnim nevarnostim za zdravje ljudi, gradi tovrstne objekte.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Najprej so jim zaprli vrtec, sedaj bi gradili bazno postajo