Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Najprej so jim zaprli vrtec, sedaj bi gradili bazno postajo

 

Prebivalci Janževega Vrha nad Radenci odločno nasprotuje mobilnemu operaterju Telemach, da bi pri njih postavil 30-metrski stolp z bazno postajo

Bazna postaja Janžev vrhČeprav niso kurili, je bilo kar vroče v gasilskem domu na Janževem Vrhu, kjer je kakšnih 80 domačinov, na predstavitvi projekta mobilnega operaterja Telemach, da bi na enem najvišjih vrhov občine Radenci, kar med hišami, kot so dejali domačini, postavil bazno postajo s 30-metrski stolpom z antenami. Tik pred novoletnimi prazniki je namreč radenski župan Janez Rihtarič, na pobudo vodstva KS Radenci, sklical krajane Janževega Vrha, Kobilščaka in Melanjskega Vrha, na predstavitev projekta postavitve bazne postaje s stolpom iz jeklene konstrukcije, na katerem bi bile postavljene antene ter linki za sprejemanje in oddajanje signalov.

Kot so povedali domačini bi dvorana bila prepolna, če bi ljudje bili pravočasno obveščeni, kljub temu pa je kakšnih 80 prisotnih skorajda soglasno (en prisotni je bili za) zavrnilo vsakršno možnost, da bi bazno postajo postavili v njihovi vasi ali v njihovi bližini. Podprl pa jih je tudi predsednik KS Radenci Nikolaj Brus in radenski župan Janez Rihtarič, ki je obljubil, da bodo zapisnik s predstavitve posredovali na UE Gornja Radgona, ki odloča o tovrstnih soglasjih, ob tem je investitorju predlagal, da naj že sedaj iščejo ustreznejšo lokacijo, ki je oddaljena od naselij in ljudi. Sam je sicer menil, da se vedno ob kakšnem projektu najdejo različne civilne iniciative in projektom nasprotujejo, ponekod upravičeno, drugje pa tudi ne. Dodal je tudi, da ne občina in ne krajani niso proti razvoju, toda na prvem mestu da mora biti zdravje občanov.
Že pred tem je potekala bučna „razprava", kjer so krajani, s pomočjo predsednika Zveze ekoloških gibanj Slovenije, Karla Lipiča, s številnimi argumenti razorožili in v kot stisnili predstavnika investitorja Telemacha, Simona Kokalja. Slednji je uvodoma zatrdil, da Telemach po vsej Sloveniji postavlja in širi svoje lastno omrežje. „In tudi na Janževem Vrhu naj bi bil stolp z antenami, ki bi oddajale signal za tukajšnje naročnike ter jih povezovalo s sistemom. BP bi pokrivala tukajšnje prebivalstvo ter še tri do sedem kilometrov okrog", je dejal Kokalj, ki je dodal, da trenutno pridobivajo potrebno dokumentacijo za realizacijo svojega projekta. Zatrdil je tudi, da je vsakdo, ki uporablja mobilni telefon izpostavljen sevanju bolj kot z BP. Na pripombo, da imajo na Janževem Vrhu optično povezavo za internet ter da nimajo težav s signalom za mobilno telefonijo, tudi za Telemach ne, pa je Kokalj zatrdil, da bi nova BP bila močnejša in bi s tem „znižala sevanje samega mobilnega telefona. Zato samo želimo optimalno zagotoviti mobilno povezavo". Kokalj je ponudil krajanom tudi napravo s katero bi si lahko sami izmerili takšna in drugačna sevanja, ki ga iz BP še ne bi bilo, ker ta ni zgrajena. Ob ostrih protestih prisotnih pa je samo dodal, da podaja relevantne informacije in da nikogar ne želi prepričati. „Vse naše BP so narejene po vseh slovenskih in evropskih standardih", je dodal Kokalj. Omenil je tudi podatek, da je v Sloveniji okoli 2000 BP, kar je Karel Lipič popravil rekoč, da jih je vsaj tri do štirikrat toliko.
Prvi sosed lokacije, kjer bi stala bazna postaja (BP) Danijel Bojnec sicer ni bil prisoten na dogodku, a je poslal dopis, ki ga je prebrala predstavnica občine Radenci Nataša Toplak. V njem je ostro in odločno nasprotoval kakšni koli možnosti, da bi v soseščini imel elektromagnetno sevanje. Dodal je tudi, da že ima odvetnika, ki ga bo zastopal v boju proti investitorju. Podobno ostri so bil tudi drugi razpravljalci, ki so se očitno dobro pripravili na obravnavano tematiko, saj so mnogi bili prepričani, da se navidezno preprosti ljudje tako dobro spoznajo na sicer zelo kompleksno problematiko. Kar nekaj jeze je bilo tudi na lastnico lokacije, kjer naj bi stolp stal, ki da ne bo ogrožena, saj je sama pod marelo, ostali krajani pa... Še bolj so se jezili na Telemach, ki je najprej začel z iskanjem lokacije, šele nato, v zadnjem trenutku pa so se spomnili lokalne skupnosti in ljudi, ki da so zelo ogroženi. „Ne le, da BP škoduje zdravju, temveč tudi turizmu, ki je osnovna dejavnost na našem območju, tukaj je tudi degradacija območja, zniževanje cen nepremičnin ipd. Od tega pa vaščani Janževega Vrha ne bomo imeli nič. Nismo proti razvoju, toda postopek mora potekati drugače, predvsem v pogovoru z ogroženimi ljudmi...", je bilo slišati s strani krajanov.
Posebej oster je bil Ljubo Šafarič, ki z ženo in dvema majhnima otrokoma živi v neposredni bližini lokacije za BP. Dejal je, kako mu je že mama umrla za rakom, enako za rakom boleha njegov oče in si ne želi, da bi isto dočakal sam, še posebej, da bi ga dolgoročno preklinjala otroka, ker ni storil ničesar za preprečitev izgradnje BP. „Zato se moramo boriti, če ne za nas, potem za naše otroke, saj je v krogu 200 metrov deset predšolskih in šoloobveznih otrok. Vse javne študije kažejo, da so BP nevarne, vi pa nam ponujate nekakšno svojo študijo in s tem zavajate javnost. Zakaj tudi sami ne poveste, da je to nevarno, še zlasti na daljši rok", je dejal Šafarič, domačina Draga Domanjka pa je še posebej motilo, da je vse skupaj že kar nekaj časa potekalo v ilegali. Podobno kot Šafarič je dejal, da svoj mobilni telefon uporablja le po potrebi in ne vedno, BP pa bi ga sevala 24 ur na dan. „Nikakor se ne moremo strinjati, da bi tukaj v naselju, med ljudmi stala BP z nevarnim elektromagnetnim sevanjem. Skratka mi smo proti tej BP, kajti čeprav je vse potekalo v ilegali, smo v nekaj dneh zbrali podpise več kot tretjine prebivalcev in jih bomo v kratkem imeli še več. Od odgovornih zahtevamo, da preprečijo izvedbo projekta družbe Telemach", je bil oster Domanjko.
Predsednik ZEG Karel Lipič je še posebej napadel Inštitut za neionizirna sevanja, ki da izdaja „strokovna mnenja po želji naročnika oz. investitorja, torej pristransko. INIS že 15 let izdeluje takšna mnenja in se še ni zgodilo, da bi vsaj enkrat odkrili kakšno nevarnost ter gradnjo BP odsvetovali". Sam je ponudil nekaj neodvisnih strokovnih študij, ki potrjujejo sevanje BP ter zatrdil, da krajani morajo sodelovati v odločanju pri takšnih projektih. „Veseli me, da so se začeli pojavljati vrhunski strokovnjaki, ki opozarjajo na nevarnost tovrstnih sevanj", je dejal Lipič in krajane opozoril, da naj ne nasedajo investitorju, ki želi s tem da bodo stolp postavili v obliki drevesa, le odvrniti pozornost, čeprav „je sevanje enako nevarno in škodljivo, saj gre preprosto za kamuflažo". Lipič je tudi opozoril, da „nikakor ne smemo nasedati takšnim in drugačnim lobijem, ki za kapital storijo vse". In čeprav je predstavnik Telemacha Kokalj, ki je dejal, da je zakon na njihovi strani, čeprav to ni etično do ljudi, Lipiču očital, da zavaja ljudi, so prisotni lidera ZEG nagradili z velikim aplavzom. To pa ne pomeni, da kmalu ne bodo vseeno dobili nove BP, čeprav ji odločno nasprotujejo.
Kakorkoli že, domačini z Janževega Vrha, dežele janževca, zlasti tisti, ki imajo otroke, se bojijo, da se jim bo zgodila še ena krivica, kajti lani jeseni so ostali brez vrtca, sedaj pa se jim obeta še neželena bazna postaja. Slovenska zakonodaja na tem področju namreč ni dorečena in lahko investitor tudi brez soglasja lokalne skupnosti in lokalnega prebivalstva, kljub očitnim nevarnostim za zdravje ljudi, gradi tovrstne objekte.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Najprej so jim zaprli vrtec, sedaj bi gradili bazno postajo