Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Najboljši kvasenici sta spekli Ema in Majda

Naj kvaseniceVsako leto, konec aprila v občini Sveti Jurij ob Ščavnici obeležujejo svoj praznik – Jurijevo, in tako so tudi letos v omenjeni prleški občini potekali številni dogodki in prireditve. Med slednjimi tudi 4. ocenjevanje kvasenic, ki ga je pripravilo Društvo podeželskih žena Sv. Jurij ob Ščavnici. Kot pravi predsednica društva, v katerem se med drugim prizadevajo ohranjati kulturno dediščino, Ema Lančič, je bilo tudi 4. državno prvenstvo Prleških kvasenic s skutnim nadevom, namenjeno ohranjanju peke te domače jedi. Na državno ocenjevanje pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je tokrat prijavilo devet gospodinj iz širšega slovenskega območja, kar je sicer nekoliko manj kot lani. Kljub temu je strokovna komisija, katero so sestavljale: Zdenka Mesarič, Ida Mir (obe strokovni učiteljici kuharstva na SŠGT Radenci), in članica DPŽ Sv. Jurij, Helena Žajdela, imela kar težavno delo izbrati najboljše.

Na 4. ocenjevanju komisija izbirala med devetimi prleškimi kvasenicami

Skupaj za ohranitev miru in sožitja med narodi

Veterani PomurjeNa posebni slovesnosti v Mestni hiši v Ljutomeru so predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij z območja celotnega Pomurja podpisali sporazum o ustanovitvi regijske Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja (KoDVOP). Slovesnega podpisa tega pomembnega dokumenta so se poleg gostitelja, podžupana občine Ljutomer, Nika Miholiča udeležili tudi drugi visoki gostje, predstavniki in predstavnice republiških zvez, pod okriljem katerih te organizacije, odbori, društva in združenja iz pomurske regije delujejo.

Ustanovljena Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Najprej so jim zaprli vrtec, sedaj bi gradili bazno postajo

 

Prebivalci Janževega Vrha nad Radenci odločno nasprotuje mobilnemu operaterju Telemach, da bi pri njih postavil 30-metrski stolp z bazno postajo

Bazna postaja Janžev vrhČeprav niso kurili, je bilo kar vroče v gasilskem domu na Janževem Vrhu, kjer je kakšnih 80 domačinov, na predstavitvi projekta mobilnega operaterja Telemach, da bi na enem najvišjih vrhov občine Radenci, kar med hišami, kot so dejali domačini, postavil bazno postajo s 30-metrski stolpom z antenami. Tik pred novoletnimi prazniki je namreč radenski župan Janez Rihtarič, na pobudo vodstva KS Radenci, sklical krajane Janževega Vrha, Kobilščaka in Melanjskega Vrha, na predstavitev projekta postavitve bazne postaje s stolpom iz jeklene konstrukcije, na katerem bi bile postavljene antene ter linki za sprejemanje in oddajanje signalov.

Kot so povedali domačini bi dvorana bila prepolna, če bi ljudje bili pravočasno obveščeni, kljub temu pa je kakšnih 80 prisotnih skorajda soglasno (en prisotni je bili za) zavrnilo vsakršno možnost, da bi bazno postajo postavili v njihovi vasi ali v njihovi bližini. Podprl pa jih je tudi predsednik KS Radenci Nikolaj Brus in radenski župan Janez Rihtarič, ki je obljubil, da bodo zapisnik s predstavitve posredovali na UE Gornja Radgona, ki odloča o tovrstnih soglasjih, ob tem je investitorju predlagal, da naj že sedaj iščejo ustreznejšo lokacijo, ki je oddaljena od naselij in ljudi. Sam je sicer menil, da se vedno ob kakšnem projektu najdejo različne civilne iniciative in projektom nasprotujejo, ponekod upravičeno, drugje pa tudi ne. Dodal je tudi, da ne občina in ne krajani niso proti razvoju, toda na prvem mestu da mora biti zdravje občanov.
Že pred tem je potekala bučna „razprava", kjer so krajani, s pomočjo predsednika Zveze ekoloških gibanj Slovenije, Karla Lipiča, s številnimi argumenti razorožili in v kot stisnili predstavnika investitorja Telemacha, Simona Kokalja. Slednji je uvodoma zatrdil, da Telemach po vsej Sloveniji postavlja in širi svoje lastno omrežje. „In tudi na Janževem Vrhu naj bi bil stolp z antenami, ki bi oddajale signal za tukajšnje naročnike ter jih povezovalo s sistemom. BP bi pokrivala tukajšnje prebivalstvo ter še tri do sedem kilometrov okrog", je dejal Kokalj, ki je dodal, da trenutno pridobivajo potrebno dokumentacijo za realizacijo svojega projekta. Zatrdil je tudi, da je vsakdo, ki uporablja mobilni telefon izpostavljen sevanju bolj kot z BP. Na pripombo, da imajo na Janževem Vrhu optično povezavo za internet ter da nimajo težav s signalom za mobilno telefonijo, tudi za Telemach ne, pa je Kokalj zatrdil, da bi nova BP bila močnejša in bi s tem „znižala sevanje samega mobilnega telefona. Zato samo želimo optimalno zagotoviti mobilno povezavo". Kokalj je ponudil krajanom tudi napravo s katero bi si lahko sami izmerili takšna in drugačna sevanja, ki ga iz BP še ne bi bilo, ker ta ni zgrajena. Ob ostrih protestih prisotnih pa je samo dodal, da podaja relevantne informacije in da nikogar ne želi prepričati. „Vse naše BP so narejene po vseh slovenskih in evropskih standardih", je dodal Kokalj. Omenil je tudi podatek, da je v Sloveniji okoli 2000 BP, kar je Karel Lipič popravil rekoč, da jih je vsaj tri do štirikrat toliko.
Prvi sosed lokacije, kjer bi stala bazna postaja (BP) Danijel Bojnec sicer ni bil prisoten na dogodku, a je poslal dopis, ki ga je prebrala predstavnica občine Radenci Nataša Toplak. V njem je ostro in odločno nasprotoval kakšni koli možnosti, da bi v soseščini imel elektromagnetno sevanje. Dodal je tudi, da že ima odvetnika, ki ga bo zastopal v boju proti investitorju. Podobno ostri so bil tudi drugi razpravljalci, ki so se očitno dobro pripravili na obravnavano tematiko, saj so mnogi bili prepričani, da se navidezno preprosti ljudje tako dobro spoznajo na sicer zelo kompleksno problematiko. Kar nekaj jeze je bilo tudi na lastnico lokacije, kjer naj bi stolp stal, ki da ne bo ogrožena, saj je sama pod marelo, ostali krajani pa... Še bolj so se jezili na Telemach, ki je najprej začel z iskanjem lokacije, šele nato, v zadnjem trenutku pa so se spomnili lokalne skupnosti in ljudi, ki da so zelo ogroženi. „Ne le, da BP škoduje zdravju, temveč tudi turizmu, ki je osnovna dejavnost na našem območju, tukaj je tudi degradacija območja, zniževanje cen nepremičnin ipd. Od tega pa vaščani Janževega Vrha ne bomo imeli nič. Nismo proti razvoju, toda postopek mora potekati drugače, predvsem v pogovoru z ogroženimi ljudmi...", je bilo slišati s strani krajanov.
Posebej oster je bil Ljubo Šafarič, ki z ženo in dvema majhnima otrokoma živi v neposredni bližini lokacije za BP. Dejal je, kako mu je že mama umrla za rakom, enako za rakom boleha njegov oče in si ne želi, da bi isto dočakal sam, še posebej, da bi ga dolgoročno preklinjala otroka, ker ni storil ničesar za preprečitev izgradnje BP. „Zato se moramo boriti, če ne za nas, potem za naše otroke, saj je v krogu 200 metrov deset predšolskih in šoloobveznih otrok. Vse javne študije kažejo, da so BP nevarne, vi pa nam ponujate nekakšno svojo študijo in s tem zavajate javnost. Zakaj tudi sami ne poveste, da je to nevarno, še zlasti na daljši rok", je dejal Šafarič, domačina Draga Domanjka pa je še posebej motilo, da je vse skupaj že kar nekaj časa potekalo v ilegali. Podobno kot Šafarič je dejal, da svoj mobilni telefon uporablja le po potrebi in ne vedno, BP pa bi ga sevala 24 ur na dan. „Nikakor se ne moremo strinjati, da bi tukaj v naselju, med ljudmi stala BP z nevarnim elektromagnetnim sevanjem. Skratka mi smo proti tej BP, kajti čeprav je vse potekalo v ilegali, smo v nekaj dneh zbrali podpise več kot tretjine prebivalcev in jih bomo v kratkem imeli še več. Od odgovornih zahtevamo, da preprečijo izvedbo projekta družbe Telemach", je bil oster Domanjko.
Predsednik ZEG Karel Lipič je še posebej napadel Inštitut za neionizirna sevanja, ki da izdaja „strokovna mnenja po želji naročnika oz. investitorja, torej pristransko. INIS že 15 let izdeluje takšna mnenja in se še ni zgodilo, da bi vsaj enkrat odkrili kakšno nevarnost ter gradnjo BP odsvetovali". Sam je ponudil nekaj neodvisnih strokovnih študij, ki potrjujejo sevanje BP ter zatrdil, da krajani morajo sodelovati v odločanju pri takšnih projektih. „Veseli me, da so se začeli pojavljati vrhunski strokovnjaki, ki opozarjajo na nevarnost tovrstnih sevanj", je dejal Lipič in krajane opozoril, da naj ne nasedajo investitorju, ki želi s tem da bodo stolp postavili v obliki drevesa, le odvrniti pozornost, čeprav „je sevanje enako nevarno in škodljivo, saj gre preprosto za kamuflažo". Lipič je tudi opozoril, da „nikakor ne smemo nasedati takšnim in drugačnim lobijem, ki za kapital storijo vse". In čeprav je predstavnik Telemacha Kokalj, ki je dejal, da je zakon na njihovi strani, čeprav to ni etično do ljudi, Lipiču očital, da zavaja ljudi, so prisotni lidera ZEG nagradili z velikim aplavzom. To pa ne pomeni, da kmalu ne bodo vseeno dobili nove BP, čeprav ji odločno nasprotujejo.
Kakorkoli že, domačini z Janževega Vrha, dežele janževca, zlasti tisti, ki imajo otroke, se bojijo, da se jim bo zgodila še ena krivica, kajti lani jeseni so ostali brez vrtca, sedaj pa se jim obeta še neželena bazna postaja. Slovenska zakonodaja na tem področju namreč ni dorečena in lahko investitor tudi brez soglasja lokalne skupnosti in lokalnega prebivalstva, kljub očitnim nevarnostim za zdravje ljudi, gradi tovrstne objekte.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Najprej so jim zaprli vrtec, sedaj bi gradili bazno postajo