Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Najprej so jim zaprli vrtec, sedaj bi gradili bazno postajo

 

Prebivalci Janževega Vrha nad Radenci odločno nasprotuje mobilnemu operaterju Telemach, da bi pri njih postavil 30-metrski stolp z bazno postajo

Bazna postaja Janžev vrhČeprav niso kurili, je bilo kar vroče v gasilskem domu na Janževem Vrhu, kjer je kakšnih 80 domačinov, na predstavitvi projekta mobilnega operaterja Telemach, da bi na enem najvišjih vrhov občine Radenci, kar med hišami, kot so dejali domačini, postavil bazno postajo s 30-metrski stolpom z antenami. Tik pred novoletnimi prazniki je namreč radenski župan Janez Rihtarič, na pobudo vodstva KS Radenci, sklical krajane Janževega Vrha, Kobilščaka in Melanjskega Vrha, na predstavitev projekta postavitve bazne postaje s stolpom iz jeklene konstrukcije, na katerem bi bile postavljene antene ter linki za sprejemanje in oddajanje signalov.

Kot so povedali domačini bi dvorana bila prepolna, če bi ljudje bili pravočasno obveščeni, kljub temu pa je kakšnih 80 prisotnih skorajda soglasno (en prisotni je bili za) zavrnilo vsakršno možnost, da bi bazno postajo postavili v njihovi vasi ali v njihovi bližini. Podprl pa jih je tudi predsednik KS Radenci Nikolaj Brus in radenski župan Janez Rihtarič, ki je obljubil, da bodo zapisnik s predstavitve posredovali na UE Gornja Radgona, ki odloča o tovrstnih soglasjih, ob tem je investitorju predlagal, da naj že sedaj iščejo ustreznejšo lokacijo, ki je oddaljena od naselij in ljudi. Sam je sicer menil, da se vedno ob kakšnem projektu najdejo različne civilne iniciative in projektom nasprotujejo, ponekod upravičeno, drugje pa tudi ne. Dodal je tudi, da ne občina in ne krajani niso proti razvoju, toda na prvem mestu da mora biti zdravje občanov.
Že pred tem je potekala bučna „razprava", kjer so krajani, s pomočjo predsednika Zveze ekoloških gibanj Slovenije, Karla Lipiča, s številnimi argumenti razorožili in v kot stisnili predstavnika investitorja Telemacha, Simona Kokalja. Slednji je uvodoma zatrdil, da Telemach po vsej Sloveniji postavlja in širi svoje lastno omrežje. „In tudi na Janževem Vrhu naj bi bil stolp z antenami, ki bi oddajale signal za tukajšnje naročnike ter jih povezovalo s sistemom. BP bi pokrivala tukajšnje prebivalstvo ter še tri do sedem kilometrov okrog", je dejal Kokalj, ki je dodal, da trenutno pridobivajo potrebno dokumentacijo za realizacijo svojega projekta. Zatrdil je tudi, da je vsakdo, ki uporablja mobilni telefon izpostavljen sevanju bolj kot z BP. Na pripombo, da imajo na Janževem Vrhu optično povezavo za internet ter da nimajo težav s signalom za mobilno telefonijo, tudi za Telemach ne, pa je Kokalj zatrdil, da bi nova BP bila močnejša in bi s tem „znižala sevanje samega mobilnega telefona. Zato samo želimo optimalno zagotoviti mobilno povezavo". Kokalj je ponudil krajanom tudi napravo s katero bi si lahko sami izmerili takšna in drugačna sevanja, ki ga iz BP še ne bi bilo, ker ta ni zgrajena. Ob ostrih protestih prisotnih pa je samo dodal, da podaja relevantne informacije in da nikogar ne želi prepričati. „Vse naše BP so narejene po vseh slovenskih in evropskih standardih", je dodal Kokalj. Omenil je tudi podatek, da je v Sloveniji okoli 2000 BP, kar je Karel Lipič popravil rekoč, da jih je vsaj tri do štirikrat toliko.
Prvi sosed lokacije, kjer bi stala bazna postaja (BP) Danijel Bojnec sicer ni bil prisoten na dogodku, a je poslal dopis, ki ga je prebrala predstavnica občine Radenci Nataša Toplak. V njem je ostro in odločno nasprotoval kakšni koli možnosti, da bi v soseščini imel elektromagnetno sevanje. Dodal je tudi, da že ima odvetnika, ki ga bo zastopal v boju proti investitorju. Podobno ostri so bil tudi drugi razpravljalci, ki so se očitno dobro pripravili na obravnavano tematiko, saj so mnogi bili prepričani, da se navidezno preprosti ljudje tako dobro spoznajo na sicer zelo kompleksno problematiko. Kar nekaj jeze je bilo tudi na lastnico lokacije, kjer naj bi stolp stal, ki da ne bo ogrožena, saj je sama pod marelo, ostali krajani pa... Še bolj so se jezili na Telemach, ki je najprej začel z iskanjem lokacije, šele nato, v zadnjem trenutku pa so se spomnili lokalne skupnosti in ljudi, ki da so zelo ogroženi. „Ne le, da BP škoduje zdravju, temveč tudi turizmu, ki je osnovna dejavnost na našem območju, tukaj je tudi degradacija območja, zniževanje cen nepremičnin ipd. Od tega pa vaščani Janževega Vrha ne bomo imeli nič. Nismo proti razvoju, toda postopek mora potekati drugače, predvsem v pogovoru z ogroženimi ljudmi...", je bilo slišati s strani krajanov.
Posebej oster je bil Ljubo Šafarič, ki z ženo in dvema majhnima otrokoma živi v neposredni bližini lokacije za BP. Dejal je, kako mu je že mama umrla za rakom, enako za rakom boleha njegov oče in si ne želi, da bi isto dočakal sam, še posebej, da bi ga dolgoročno preklinjala otroka, ker ni storil ničesar za preprečitev izgradnje BP. „Zato se moramo boriti, če ne za nas, potem za naše otroke, saj je v krogu 200 metrov deset predšolskih in šoloobveznih otrok. Vse javne študije kažejo, da so BP nevarne, vi pa nam ponujate nekakšno svojo študijo in s tem zavajate javnost. Zakaj tudi sami ne poveste, da je to nevarno, še zlasti na daljši rok", je dejal Šafarič, domačina Draga Domanjka pa je še posebej motilo, da je vse skupaj že kar nekaj časa potekalo v ilegali. Podobno kot Šafarič je dejal, da svoj mobilni telefon uporablja le po potrebi in ne vedno, BP pa bi ga sevala 24 ur na dan. „Nikakor se ne moremo strinjati, da bi tukaj v naselju, med ljudmi stala BP z nevarnim elektromagnetnim sevanjem. Skratka mi smo proti tej BP, kajti čeprav je vse potekalo v ilegali, smo v nekaj dneh zbrali podpise več kot tretjine prebivalcev in jih bomo v kratkem imeli še več. Od odgovornih zahtevamo, da preprečijo izvedbo projekta družbe Telemach", je bil oster Domanjko.
Predsednik ZEG Karel Lipič je še posebej napadel Inštitut za neionizirna sevanja, ki da izdaja „strokovna mnenja po želji naročnika oz. investitorja, torej pristransko. INIS že 15 let izdeluje takšna mnenja in se še ni zgodilo, da bi vsaj enkrat odkrili kakšno nevarnost ter gradnjo BP odsvetovali". Sam je ponudil nekaj neodvisnih strokovnih študij, ki potrjujejo sevanje BP ter zatrdil, da krajani morajo sodelovati v odločanju pri takšnih projektih. „Veseli me, da so se začeli pojavljati vrhunski strokovnjaki, ki opozarjajo na nevarnost tovrstnih sevanj", je dejal Lipič in krajane opozoril, da naj ne nasedajo investitorju, ki želi s tem da bodo stolp postavili v obliki drevesa, le odvrniti pozornost, čeprav „je sevanje enako nevarno in škodljivo, saj gre preprosto za kamuflažo". Lipič je tudi opozoril, da „nikakor ne smemo nasedati takšnim in drugačnim lobijem, ki za kapital storijo vse". In čeprav je predstavnik Telemacha Kokalj, ki je dejal, da je zakon na njihovi strani, čeprav to ni etično do ljudi, Lipiču očital, da zavaja ljudi, so prisotni lidera ZEG nagradili z velikim aplavzom. To pa ne pomeni, da kmalu ne bodo vseeno dobili nove BP, čeprav ji odločno nasprotujejo.
Kakorkoli že, domačini z Janževega Vrha, dežele janževca, zlasti tisti, ki imajo otroke, se bojijo, da se jim bo zgodila še ena krivica, kajti lani jeseni so ostali brez vrtca, sedaj pa se jim obeta še neželena bazna postaja. Slovenska zakonodaja na tem področju namreč ni dorečena in lahko investitor tudi brez soglasja lokalne skupnosti in lokalnega prebivalstva, kljub očitnim nevarnostim za zdravje ljudi, gradi tovrstne objekte.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Najprej so jim zaprli vrtec, sedaj bi gradili bazno postajo