Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Samo Tuš nasledil Stojana Habjaniča

 

Zveze društev „Moja Mura", po osmih letih z novim predsednikom

Samo TušČlani Zveze društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob reki Muri „Moja Mura" so na letni skupščini v Ribiškem domu Hrastje Mota, za novega predsednika izvolili Sama Tuša - Korla iz Gornje Radgone. Ta je tako zamenjal Stojana Habjaniča iz Brezovcev, ki je zvezi predsedoval vseh osem let, zdaj pa je koordinator kampanje Rešimo Muro. Tuš je po izvolitvi povedal, da bo ob nasprotovanju gradnji elektrarn na Muri več pozornosti namenjal predvsem revitalizaciji reke Mure.

„Potem ko smo našo osrednjo pozornost namenjali borbi proti elektrarnam, za kar zdaj skrbimo v okviru mednarodne kampanje Rešimo Muro, je spet napočil čas, da se bolj posvetimo sami reki Muri in njeni oživitvi. Kot vsi vemo, je vlada pred leti izdala odredbo o revitalizaciji porečja reke Mure in morebitno energetsko izrabo, kar pa se je sčasoma obrnilo tako, da zdaj poslušamo le, da jo je treba energetsko izrabljati in jo ob tem revitalizirati," pravi Tuš in dodaja, da elektrarne na tem delu Mure niso sprejemljive, kar je navsezadnje ugotovila tudi stroka, tudi tisti, ki so raziskovali za investitorje gradnje elektrarn na Muri, saj ugotavljajo, da tak poseg v naravo ni upravičen.
„Glavna borba za to, da na Muri ne bo elektrarn, poteka še naprej, in to veliko bolj organizirano, postali smo močnejši in imamo zelo veliko somišljenikov, sam pa se bom potrudil, da se bomo malo bolj borili tudi za samo revitalizacijo Mure," je še povedal Tuš,
Stojan Habjanič pa za osem let delovanja zveze društev, teh je zdaj 21, pravi, da so opravili pionirsko delo, zdaj pa so postali sistem in prerasli v mednarodno gibanje, kjer je zveza sestavni del tega gibanja. „To, kar smo si nekoč le želeli, danes počne zelo široka mednarodna povezava organizacij in zlasti minulo leto je bilo zelo aktivno, tudi z nekaterimi novimi pristopi, predavanji, prikazovanjem filmov o borbi okoljevarstvenikov, na primer proti elektrarni na Donavi za Dunajem, s čimer so Dunaj rešili pred poplavami ravno zato, ker tam elektrarne ni," je dejal Habjanič.
Moja Mura - občni zborV letu 2017 je zaživela kampanja Rešimo Muro, ki je pritegnila številne podpornike, tudi na mednarodni ravni, od Društva za proučevanje rib Slovenije (DPRS) do evropskega dela Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) s sedežem na Dunaju in WWF Adrie, ki pokriva območje Balkana. „Imamo mednarodno koordinacijo, kjer s strokovnimi prispevki, pravnimi znanji in izkušnjami usklajeno ministrstvoma za okolje in prostor ter infrastrukturo dokazujemo, kako nesmiselno in nepotrebno bi bilo, če bi zabetonirali reko Muro. Za to imamo številne argumente, dokaze, da bi ob tem dobili zelo majhen delež energije, veliko več priložnosti vidimo v popolnoma drugačnem razvoju. In vse to zdaj počnemo sistemsko z najboljšimi partnerji," dodaja Habjanič. Podpredsednik Zveze društev Moja Mura je postal Darko Lorenčič, letošnje aktivnosti pa bodo predstavili že na pohodu ob svetovnem dnevu mokrišč v nedeljo, 4. februarja 2018, ob 10.30 ob brodu pri Muri v Krogu, ki poteka pod geslom Mokrišča za boljšo prihodnost urbanih okolij. Mokrišča so naravni zadrževalniki vode in s svojo sposobnostjo čiščenja ljudem, živalim in rastlinam zagotavljajo za njihov obstanek nujno življenjsko okolje.
Sicer pa, kampanja Rešimo Muro! je nastala na pobudo lokalnih pomurskih nevladnih organizacij, ki se že desetletja borijo, da bi Muro ohranili kot prosto tekočo reko brez hidroenergetskih jezov. Kampanja se je začela 9. aprila 2016 in jo podpira več kot 70 lokalnih, nacionalnih in tujih nevladnih organizacij, številni slovenski in tuji strokovnjaki ter priznane osebnosti. Zveza društev Moja Mura se zavzema za obvarovanje reke in sonaravni razvoj krajev vzdolž nje. Ima status društva, ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave, saj je v vseh letih delovanja številnim ciljnim skupinam v Pomurju vztrajno in strokovno posredovala dejstva o neverjetnem bogastvu območja na Muri in ob njej. V državnih strateških in upravnih postopkih v povezavi s potencialno energetsko izrabo reke zveza sodeluje s pravnim statusom stranskega udeleženca, ki budno bedi nad tem, da reke ne bi zlorabili ter da bodo postopki izpeljani strokovno in zakonito. Osnovni namen delovanja Društva za preučevanje rib Slovenije je varovanje sladkovodnih rib in njihovih habitatov z raziskavami, naravovarstvenimi aktivnostmi, popularizacija poznavanja sladkovodnih rib, izdajateljska in izobraževalna dejavnost ter sodelovanje z drugimi sorodnimi nevladnimi in vladnimi organizacijami. In na koncu, poslanstvo Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) je ustaviti uničevanje Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo, ohranjajo svetovno biotsko raznovrstnost, zagotavljajo trajnostno uporabo obnovljivih naravnih virov ter spodbujajo zmanjševanje onesnaževanja in potratne porabe naravnih virov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Samo Tuš nasledil Stojana Habjaniča