Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Samo Tuš nasledil Stojana Habjaniča

 

Zveze društev „Moja Mura", po osmih letih z novim predsednikom

Samo TušČlani Zveze društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob reki Muri „Moja Mura" so na letni skupščini v Ribiškem domu Hrastje Mota, za novega predsednika izvolili Sama Tuša - Korla iz Gornje Radgone. Ta je tako zamenjal Stojana Habjaniča iz Brezovcev, ki je zvezi predsedoval vseh osem let, zdaj pa je koordinator kampanje Rešimo Muro. Tuš je po izvolitvi povedal, da bo ob nasprotovanju gradnji elektrarn na Muri več pozornosti namenjal predvsem revitalizaciji reke Mure.

„Potem ko smo našo osrednjo pozornost namenjali borbi proti elektrarnam, za kar zdaj skrbimo v okviru mednarodne kampanje Rešimo Muro, je spet napočil čas, da se bolj posvetimo sami reki Muri in njeni oživitvi. Kot vsi vemo, je vlada pred leti izdala odredbo o revitalizaciji porečja reke Mure in morebitno energetsko izrabo, kar pa se je sčasoma obrnilo tako, da zdaj poslušamo le, da jo je treba energetsko izrabljati in jo ob tem revitalizirati," pravi Tuš in dodaja, da elektrarne na tem delu Mure niso sprejemljive, kar je navsezadnje ugotovila tudi stroka, tudi tisti, ki so raziskovali za investitorje gradnje elektrarn na Muri, saj ugotavljajo, da tak poseg v naravo ni upravičen.
„Glavna borba za to, da na Muri ne bo elektrarn, poteka še naprej, in to veliko bolj organizirano, postali smo močnejši in imamo zelo veliko somišljenikov, sam pa se bom potrudil, da se bomo malo bolj borili tudi za samo revitalizacijo Mure," je še povedal Tuš,
Stojan Habjanič pa za osem let delovanja zveze društev, teh je zdaj 21, pravi, da so opravili pionirsko delo, zdaj pa so postali sistem in prerasli v mednarodno gibanje, kjer je zveza sestavni del tega gibanja. „To, kar smo si nekoč le želeli, danes počne zelo široka mednarodna povezava organizacij in zlasti minulo leto je bilo zelo aktivno, tudi z nekaterimi novimi pristopi, predavanji, prikazovanjem filmov o borbi okoljevarstvenikov, na primer proti elektrarni na Donavi za Dunajem, s čimer so Dunaj rešili pred poplavami ravno zato, ker tam elektrarne ni," je dejal Habjanič.
Moja Mura - občni zborV letu 2017 je zaživela kampanja Rešimo Muro, ki je pritegnila številne podpornike, tudi na mednarodni ravni, od Društva za proučevanje rib Slovenije (DPRS) do evropskega dela Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) s sedežem na Dunaju in WWF Adrie, ki pokriva območje Balkana. „Imamo mednarodno koordinacijo, kjer s strokovnimi prispevki, pravnimi znanji in izkušnjami usklajeno ministrstvoma za okolje in prostor ter infrastrukturo dokazujemo, kako nesmiselno in nepotrebno bi bilo, če bi zabetonirali reko Muro. Za to imamo številne argumente, dokaze, da bi ob tem dobili zelo majhen delež energije, veliko več priložnosti vidimo v popolnoma drugačnem razvoju. In vse to zdaj počnemo sistemsko z najboljšimi partnerji," dodaja Habjanič. Podpredsednik Zveze društev Moja Mura je postal Darko Lorenčič, letošnje aktivnosti pa bodo predstavili že na pohodu ob svetovnem dnevu mokrišč v nedeljo, 4. februarja 2018, ob 10.30 ob brodu pri Muri v Krogu, ki poteka pod geslom Mokrišča za boljšo prihodnost urbanih okolij. Mokrišča so naravni zadrževalniki vode in s svojo sposobnostjo čiščenja ljudem, živalim in rastlinam zagotavljajo za njihov obstanek nujno življenjsko okolje.
Sicer pa, kampanja Rešimo Muro! je nastala na pobudo lokalnih pomurskih nevladnih organizacij, ki se že desetletja borijo, da bi Muro ohranili kot prosto tekočo reko brez hidroenergetskih jezov. Kampanja se je začela 9. aprila 2016 in jo podpira več kot 70 lokalnih, nacionalnih in tujih nevladnih organizacij, številni slovenski in tuji strokovnjaki ter priznane osebnosti. Zveza društev Moja Mura se zavzema za obvarovanje reke in sonaravni razvoj krajev vzdolž nje. Ima status društva, ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave, saj je v vseh letih delovanja številnim ciljnim skupinam v Pomurju vztrajno in strokovno posredovala dejstva o neverjetnem bogastvu območja na Muri in ob njej. V državnih strateških in upravnih postopkih v povezavi s potencialno energetsko izrabo reke zveza sodeluje s pravnim statusom stranskega udeleženca, ki budno bedi nad tem, da reke ne bi zlorabili ter da bodo postopki izpeljani strokovno in zakonito. Osnovni namen delovanja Društva za preučevanje rib Slovenije je varovanje sladkovodnih rib in njihovih habitatov z raziskavami, naravovarstvenimi aktivnostmi, popularizacija poznavanja sladkovodnih rib, izdajateljska in izobraževalna dejavnost ter sodelovanje z drugimi sorodnimi nevladnimi in vladnimi organizacijami. In na koncu, poslanstvo Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) je ustaviti uničevanje Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo, ohranjajo svetovno biotsko raznovrstnost, zagotavljajo trajnostno uporabo obnovljivih naravnih virov ter spodbujajo zmanjševanje onesnaževanja in potratne porabe naravnih virov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Samo Tuš nasledil Stojana Habjaniča