Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Samo Tuš nasledil Stojana Habjaniča

 

Zveze društev „Moja Mura", po osmih letih z novim predsednikom

Samo TušČlani Zveze društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob reki Muri „Moja Mura" so na letni skupščini v Ribiškem domu Hrastje Mota, za novega predsednika izvolili Sama Tuša - Korla iz Gornje Radgone. Ta je tako zamenjal Stojana Habjaniča iz Brezovcev, ki je zvezi predsedoval vseh osem let, zdaj pa je koordinator kampanje Rešimo Muro. Tuš je po izvolitvi povedal, da bo ob nasprotovanju gradnji elektrarn na Muri več pozornosti namenjal predvsem revitalizaciji reke Mure.

„Potem ko smo našo osrednjo pozornost namenjali borbi proti elektrarnam, za kar zdaj skrbimo v okviru mednarodne kampanje Rešimo Muro, je spet napočil čas, da se bolj posvetimo sami reki Muri in njeni oživitvi. Kot vsi vemo, je vlada pred leti izdala odredbo o revitalizaciji porečja reke Mure in morebitno energetsko izrabo, kar pa se je sčasoma obrnilo tako, da zdaj poslušamo le, da jo je treba energetsko izrabljati in jo ob tem revitalizirati," pravi Tuš in dodaja, da elektrarne na tem delu Mure niso sprejemljive, kar je navsezadnje ugotovila tudi stroka, tudi tisti, ki so raziskovali za investitorje gradnje elektrarn na Muri, saj ugotavljajo, da tak poseg v naravo ni upravičen.
„Glavna borba za to, da na Muri ne bo elektrarn, poteka še naprej, in to veliko bolj organizirano, postali smo močnejši in imamo zelo veliko somišljenikov, sam pa se bom potrudil, da se bomo malo bolj borili tudi za samo revitalizacijo Mure," je še povedal Tuš,
Stojan Habjanič pa za osem let delovanja zveze društev, teh je zdaj 21, pravi, da so opravili pionirsko delo, zdaj pa so postali sistem in prerasli v mednarodno gibanje, kjer je zveza sestavni del tega gibanja. „To, kar smo si nekoč le želeli, danes počne zelo široka mednarodna povezava organizacij in zlasti minulo leto je bilo zelo aktivno, tudi z nekaterimi novimi pristopi, predavanji, prikazovanjem filmov o borbi okoljevarstvenikov, na primer proti elektrarni na Donavi za Dunajem, s čimer so Dunaj rešili pred poplavami ravno zato, ker tam elektrarne ni," je dejal Habjanič.
Moja Mura - občni zborV letu 2017 je zaživela kampanja Rešimo Muro, ki je pritegnila številne podpornike, tudi na mednarodni ravni, od Društva za proučevanje rib Slovenije (DPRS) do evropskega dela Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) s sedežem na Dunaju in WWF Adrie, ki pokriva območje Balkana. „Imamo mednarodno koordinacijo, kjer s strokovnimi prispevki, pravnimi znanji in izkušnjami usklajeno ministrstvoma za okolje in prostor ter infrastrukturo dokazujemo, kako nesmiselno in nepotrebno bi bilo, če bi zabetonirali reko Muro. Za to imamo številne argumente, dokaze, da bi ob tem dobili zelo majhen delež energije, veliko več priložnosti vidimo v popolnoma drugačnem razvoju. In vse to zdaj počnemo sistemsko z najboljšimi partnerji," dodaja Habjanič. Podpredsednik Zveze društev Moja Mura je postal Darko Lorenčič, letošnje aktivnosti pa bodo predstavili že na pohodu ob svetovnem dnevu mokrišč v nedeljo, 4. februarja 2018, ob 10.30 ob brodu pri Muri v Krogu, ki poteka pod geslom Mokrišča za boljšo prihodnost urbanih okolij. Mokrišča so naravni zadrževalniki vode in s svojo sposobnostjo čiščenja ljudem, živalim in rastlinam zagotavljajo za njihov obstanek nujno življenjsko okolje.
Sicer pa, kampanja Rešimo Muro! je nastala na pobudo lokalnih pomurskih nevladnih organizacij, ki se že desetletja borijo, da bi Muro ohranili kot prosto tekočo reko brez hidroenergetskih jezov. Kampanja se je začela 9. aprila 2016 in jo podpira več kot 70 lokalnih, nacionalnih in tujih nevladnih organizacij, številni slovenski in tuji strokovnjaki ter priznane osebnosti. Zveza društev Moja Mura se zavzema za obvarovanje reke in sonaravni razvoj krajev vzdolž nje. Ima status društva, ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave, saj je v vseh letih delovanja številnim ciljnim skupinam v Pomurju vztrajno in strokovno posredovala dejstva o neverjetnem bogastvu območja na Muri in ob njej. V državnih strateških in upravnih postopkih v povezavi s potencialno energetsko izrabo reke zveza sodeluje s pravnim statusom stranskega udeleženca, ki budno bedi nad tem, da reke ne bi zlorabili ter da bodo postopki izpeljani strokovno in zakonito. Osnovni namen delovanja Društva za preučevanje rib Slovenije je varovanje sladkovodnih rib in njihovih habitatov z raziskavami, naravovarstvenimi aktivnostmi, popularizacija poznavanja sladkovodnih rib, izdajateljska in izobraževalna dejavnost ter sodelovanje z drugimi sorodnimi nevladnimi in vladnimi organizacijami. In na koncu, poslanstvo Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) je ustaviti uničevanje Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo, ohranjajo svetovno biotsko raznovrstnost, zagotavljajo trajnostno uporabo obnovljivih naravnih virov ter spodbujajo zmanjševanje onesnaževanja in potratne porabe naravnih virov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Samo Tuš nasledil Stojana Habjaniča