Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pohodniki opazovali mokrišča in se borili za ohranitev Mure

 

Bo 57.000 Prekmurcev brez pitne vode - hidroelektrarne na Muri lahko ogrozijo oskrbo pomurskega vodovoda s pitno vodo?

Pohod mokrišča MureIzmed številnih aktivnosti, ki so potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – Vorld Vatlands Day), pripada eno častnih mest zanimivem pohodu, ki je že petnajstič potekal v ob reki Muri, kjer so poleg pomurskih in sploh slovenskih naravovarstvenikov spet bili zraven njihovi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Na tradicionalnem pohodu ob mokriščih Mure je več sto pohodnikov opozorilo, da mokrišča ohranjajo vodne vire, in da bi lahko gradnja elektrarn na Muri ogrozila pomurske vire pitne vode.

Pohod so sicer pripravili Društvo za ohranitev naravne in kulturne dediščine Tabrih, mednarodni odbor Naša Mura-Unsere Mur, Zveza društev Moja Mura, Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF), kampanja Rešimo Muro, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in drugi. Govorci so tudi zatrdili, da bi lahko gradnja elektrarn na Muri ogrozila pomurski vodovod, v katerega smo državljani Slovenije vložili skoraj 142 milijonov evrov, saj veliko večino vode za prebivalce Pomurja načrpajo ravno v mokriščih ob reki Muri.
Iz Okoljskega poročila za Državni prostorski načrt za HE Hrastje-Mota namreč izhaja, da bi gradnja lahko ogrozila te vodne vire, saj bi poslabšala ekološko in kemijsko stanje vode v reki Muri ter vplivala na nivo, dinamiko, količino in kakovost podzemnih voda na območju vodnih zajetij. Novi predsednik Zveze društev Moja Mura Samo Tuš je v nagovoru pohodnikom opozoril, da je Moja Mura glede na vedno večji pritisk za izgradnjo elektrarn sorazmerno povečala aktivnosti. »Dosedanji predsednik je po odličnem delu v preteklih letih prevzel koordinacijsko nalogo v kampanji rešimo Muro, v Zvezi pa bomo poleg intenzivnega dela na področju nasprotovanja izgradnji elektrarn posvečali bistveno več pozornosti revitalizaciji porečja Mure. Dejstvo je, da je velika večina problemov, predvsem poglabljanje rečnega dna Mure, posledica elektrarn v zgornjem toku v Avstriji. A rešitev ni še več elektrarn, temveč sonaravna obnova reke Mure. In zdaj mora biti vsem jasno, da pri nasprotovanju elektrarnam na Muri ne gre za komarje in ribice, ampak proti ogrožanju pitne vode za občane Pomurja,« je sklenil Tuš.
Pohoda se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki je povedal, da poskušajo Pomurcem iz Ljubljane in Maribora vsiliti elektrarne. »Zavedamo se, da potrebujemo prostor za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, ki omogoča, da se ohranijo tudi prostori, ki napajajo podtalnico, vendar se tak prostor ne imenuje hidroelektrarna, ampak se tak prostor imenuje mokrišče. Zato sem tukaj, da podprem napore za ohranitev mokrišč,« je dejal Židan, tudi Arno Mohl iz WWF je v imenu organizacije podprl prizadevanja za ohranitev Mure in pozval slovensko vlado, naj upošteva želje prebivalcev ob Muri in jim prepusti razvoj. »HE niso čista in zelena energija, ker puščajo preveč posledic, dokaz za to so elektrarne na Muri v Avstriji, ki so že zgrajene, in ta, ki jo zdaj gradijo v bližini Gradca,« je povedal Mohl.
Stanka Dešnik je kot predstavnica društva Tabrih povedala, da so mokrišča najbolj raznoživ življenjski prostor, ki uravnava vodni krog - kroženje vode in s tem naše podnebje. »V mokriščih vseh vrst je produkcija biomase najhitrejša, saj je voda vir življenja. V mokriščih, v vodi, v tleh in nad tlemi, živi veliko število rastlinskih in živalskih vrst, mikro- in makrorganizmov, ki skrbijo za čiščenje padavinske, poplavne in tudi odpadne vode. Tako kot potrebuje človek za bivanje in delo svoj življenjski prostor, potrebujejo tudi mokrišča svoj svet, v katerem ekološki procesi potekajo samodejno brez človekovega vmešavanja. Ohranjanje prostora mokrišč in skrb za ekosistemske storitve v poplavnem svetu Mure je ključno za zdravje, delo in bivanje ljudi v Pomurju na obeh straneh reke, v ravnici in gričevju,« je dejala Dešnikova.
Župan MO Murska Sobota Aleksander Jevšek je udeležence pohoda seznanil, da je občina pridobila 400.000 €, s katerimi bodo prostor pri brodu v Krogu naredili lepši in prijaznejši tistim, ki imajo radi naravo in da to ne bo projekt, ki bi temeljil na nekih komercialnih idejah, ampak bo prijazen naravi in prijazen ljudem, ki imajo radi naravo. Siniša Golub, direktor regijskega parka Mura–Drava Hrvaška, je spomnil, da si imeli enake bitke na Hrvaškem pred leti, ko je bila Mura prav tako ogrožena: »Ko je želela naša prestolnica, naš Zagreb, Medžimurju vsiliti še več hidroelektrarn, smo dejali, da smo mi že dali svoj prispevek z elektrarnami na Dravi, in vemo, kaj smo izgubili in rekli smo, da to ne gre. Regionalni politiki so rekli, da je treba Muro obvarovati in je danes regionalni park Mura–Drava in to prinaša več kapitala iz evropskih skladov, kot tisto malo elektrike, ki jo pridobili na reki. Razumemo kolege iz Slovenije in jih podpiramo, ker so prihodnost le žive reke«.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pohodniki opazovali mokrišča in se borili za ohranitev Mure