Jurijevški nabijači „nabijali" pri županu v Bolehnečicih

Blagoslov in nabijanje BolehnečiciIzmed številnih prireditev in dogodkov, ki jih v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah organizirajo ob praznovanju največjega krščanskega praznika – Velike noči, gotovo pripada eno častnih mest, tradicionalnemu dogajanju na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer domači „Jurijevški nabijači" skrbijo za ohranjanje starih običajev – razbijanje sten. In medtem ko po vsej Sloveniji v soboto, dan pred največjim praznikom, potekajo velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo, pa različna društva poskrbijo za dopolnilo praznovanja. Slednje v občini Sveti Jurij poteka skozi vse dneve praznika, saj 16 članov Društva ročnih možnaristov „Jurijevški nabijači" obiskuje vse vasi, kamor jih povabijo.

V občini Sveti Jurij ob Ščavnici ohranjajo stari običaj streljanja z ročnimi možnarji

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pohodniki opazovali mokrišča in se borili za ohranitev Mure

 

Bo 57.000 Prekmurcev brez pitne vode - hidroelektrarne na Muri lahko ogrozijo oskrbo pomurskega vodovoda s pitno vodo?

Pohod mokrišča MureIzmed številnih aktivnosti, ki so potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – Vorld Vatlands Day), pripada eno častnih mest zanimivem pohodu, ki je že petnajstič potekal v ob reki Muri, kjer so poleg pomurskih in sploh slovenskih naravovarstvenikov spet bili zraven njihovi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Na tradicionalnem pohodu ob mokriščih Mure je več sto pohodnikov opozorilo, da mokrišča ohranjajo vodne vire, in da bi lahko gradnja elektrarn na Muri ogrozila pomurske vire pitne vode.

Pohod so sicer pripravili Društvo za ohranitev naravne in kulturne dediščine Tabrih, mednarodni odbor Naša Mura-Unsere Mur, Zveza društev Moja Mura, Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF), kampanja Rešimo Muro, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in drugi. Govorci so tudi zatrdili, da bi lahko gradnja elektrarn na Muri ogrozila pomurski vodovod, v katerega smo državljani Slovenije vložili skoraj 142 milijonov evrov, saj veliko večino vode za prebivalce Pomurja načrpajo ravno v mokriščih ob reki Muri.
Iz Okoljskega poročila za Državni prostorski načrt za HE Hrastje-Mota namreč izhaja, da bi gradnja lahko ogrozila te vodne vire, saj bi poslabšala ekološko in kemijsko stanje vode v reki Muri ter vplivala na nivo, dinamiko, količino in kakovost podzemnih voda na območju vodnih zajetij. Novi predsednik Zveze društev Moja Mura Samo Tuš je v nagovoru pohodnikom opozoril, da je Moja Mura glede na vedno večji pritisk za izgradnjo elektrarn sorazmerno povečala aktivnosti. »Dosedanji predsednik je po odličnem delu v preteklih letih prevzel koordinacijsko nalogo v kampanji rešimo Muro, v Zvezi pa bomo poleg intenzivnega dela na področju nasprotovanja izgradnji elektrarn posvečali bistveno več pozornosti revitalizaciji porečja Mure. Dejstvo je, da je velika večina problemov, predvsem poglabljanje rečnega dna Mure, posledica elektrarn v zgornjem toku v Avstriji. A rešitev ni še več elektrarn, temveč sonaravna obnova reke Mure. In zdaj mora biti vsem jasno, da pri nasprotovanju elektrarnam na Muri ne gre za komarje in ribice, ampak proti ogrožanju pitne vode za občane Pomurja,« je sklenil Tuš.
Pohoda se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki je povedal, da poskušajo Pomurcem iz Ljubljane in Maribora vsiliti elektrarne. »Zavedamo se, da potrebujemo prostor za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, ki omogoča, da se ohranijo tudi prostori, ki napajajo podtalnico, vendar se tak prostor ne imenuje hidroelektrarna, ampak se tak prostor imenuje mokrišče. Zato sem tukaj, da podprem napore za ohranitev mokrišč,« je dejal Židan, tudi Arno Mohl iz WWF je v imenu organizacije podprl prizadevanja za ohranitev Mure in pozval slovensko vlado, naj upošteva želje prebivalcev ob Muri in jim prepusti razvoj. »HE niso čista in zelena energija, ker puščajo preveč posledic, dokaz za to so elektrarne na Muri v Avstriji, ki so že zgrajene, in ta, ki jo zdaj gradijo v bližini Gradca,« je povedal Mohl.
Stanka Dešnik je kot predstavnica društva Tabrih povedala, da so mokrišča najbolj raznoživ življenjski prostor, ki uravnava vodni krog - kroženje vode in s tem naše podnebje. »V mokriščih vseh vrst je produkcija biomase najhitrejša, saj je voda vir življenja. V mokriščih, v vodi, v tleh in nad tlemi, živi veliko število rastlinskih in živalskih vrst, mikro- in makrorganizmov, ki skrbijo za čiščenje padavinske, poplavne in tudi odpadne vode. Tako kot potrebuje človek za bivanje in delo svoj življenjski prostor, potrebujejo tudi mokrišča svoj svet, v katerem ekološki procesi potekajo samodejno brez človekovega vmešavanja. Ohranjanje prostora mokrišč in skrb za ekosistemske storitve v poplavnem svetu Mure je ključno za zdravje, delo in bivanje ljudi v Pomurju na obeh straneh reke, v ravnici in gričevju,« je dejala Dešnikova.
Župan MO Murska Sobota Aleksander Jevšek je udeležence pohoda seznanil, da je občina pridobila 400.000 €, s katerimi bodo prostor pri brodu v Krogu naredili lepši in prijaznejši tistim, ki imajo radi naravo in da to ne bo projekt, ki bi temeljil na nekih komercialnih idejah, ampak bo prijazen naravi in prijazen ljudem, ki imajo radi naravo. Siniša Golub, direktor regijskega parka Mura–Drava Hrvaška, je spomnil, da si imeli enake bitke na Hrvaškem pred leti, ko je bila Mura prav tako ogrožena: »Ko je želela naša prestolnica, naš Zagreb, Medžimurju vsiliti še več hidroelektrarn, smo dejali, da smo mi že dali svoj prispevek z elektrarnami na Dravi, in vemo, kaj smo izgubili in rekli smo, da to ne gre. Regionalni politiki so rekli, da je treba Muro obvarovati in je danes regionalni park Mura–Drava in to prinaša več kapitala iz evropskih skladov, kot tisto malo elektrike, ki jo pridobili na reki. Razumemo kolege iz Slovenije in jih podpiramo, ker so prihodnost le žive reke«.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pohodniki opazovali mokrišča in se borili za ohranitev Mure