Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Poslej se bodo dobivali vsaka tri leta

Srečanje sošolcev OŠ RadgonaDa prijateljstva iz otroštva in mladosti ali vsaj iz mlajših dni nikoli ne ovenejo, in jih ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo vse pogostejša srečevanja nekdanjih sošolcev, bodisi iz nižje ali višje gimnazije, osnovne ali srednje šole. In v to smo se lahko prepričali tudi v gostilni Mencinger v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer so se že devetič srečali sošolci 8 A (razredničarka pokojna Irena Pevec) in 8 B (Jelka Kraner, ki je v domu starejših v Lenartu in se srečanja ni mogla udeležiti) razreda OŠ Gornja Radgona, ki so šolanje zaključili leta 1964.

Pri Mencingerju so se srečali in družili sošolci izpred 55 let

Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pohodniki opazovali mokrišča in se borili za ohranitev Mure

 

Bo 57.000 Prekmurcev brez pitne vode - hidroelektrarne na Muri lahko ogrozijo oskrbo pomurskega vodovoda s pitno vodo?

Pohod mokrišča MureIzmed številnih aktivnosti, ki so potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – Vorld Vatlands Day), pripada eno častnih mest zanimivem pohodu, ki je že petnajstič potekal v ob reki Muri, kjer so poleg pomurskih in sploh slovenskih naravovarstvenikov spet bili zraven njihovi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Na tradicionalnem pohodu ob mokriščih Mure je več sto pohodnikov opozorilo, da mokrišča ohranjajo vodne vire, in da bi lahko gradnja elektrarn na Muri ogrozila pomurske vire pitne vode.

Pohod so sicer pripravili Društvo za ohranitev naravne in kulturne dediščine Tabrih, mednarodni odbor Naša Mura-Unsere Mur, Zveza društev Moja Mura, Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF), kampanja Rešimo Muro, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in drugi. Govorci so tudi zatrdili, da bi lahko gradnja elektrarn na Muri ogrozila pomurski vodovod, v katerega smo državljani Slovenije vložili skoraj 142 milijonov evrov, saj veliko večino vode za prebivalce Pomurja načrpajo ravno v mokriščih ob reki Muri.
Iz Okoljskega poročila za Državni prostorski načrt za HE Hrastje-Mota namreč izhaja, da bi gradnja lahko ogrozila te vodne vire, saj bi poslabšala ekološko in kemijsko stanje vode v reki Muri ter vplivala na nivo, dinamiko, količino in kakovost podzemnih voda na območju vodnih zajetij. Novi predsednik Zveze društev Moja Mura Samo Tuš je v nagovoru pohodnikom opozoril, da je Moja Mura glede na vedno večji pritisk za izgradnjo elektrarn sorazmerno povečala aktivnosti. »Dosedanji predsednik je po odličnem delu v preteklih letih prevzel koordinacijsko nalogo v kampanji rešimo Muro, v Zvezi pa bomo poleg intenzivnega dela na področju nasprotovanja izgradnji elektrarn posvečali bistveno več pozornosti revitalizaciji porečja Mure. Dejstvo je, da je velika večina problemov, predvsem poglabljanje rečnega dna Mure, posledica elektrarn v zgornjem toku v Avstriji. A rešitev ni še več elektrarn, temveč sonaravna obnova reke Mure. In zdaj mora biti vsem jasno, da pri nasprotovanju elektrarnam na Muri ne gre za komarje in ribice, ampak proti ogrožanju pitne vode za občane Pomurja,« je sklenil Tuš.
Pohoda se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki je povedal, da poskušajo Pomurcem iz Ljubljane in Maribora vsiliti elektrarne. »Zavedamo se, da potrebujemo prostor za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, ki omogoča, da se ohranijo tudi prostori, ki napajajo podtalnico, vendar se tak prostor ne imenuje hidroelektrarna, ampak se tak prostor imenuje mokrišče. Zato sem tukaj, da podprem napore za ohranitev mokrišč,« je dejal Židan, tudi Arno Mohl iz WWF je v imenu organizacije podprl prizadevanja za ohranitev Mure in pozval slovensko vlado, naj upošteva želje prebivalcev ob Muri in jim prepusti razvoj. »HE niso čista in zelena energija, ker puščajo preveč posledic, dokaz za to so elektrarne na Muri v Avstriji, ki so že zgrajene, in ta, ki jo zdaj gradijo v bližini Gradca,« je povedal Mohl.
Stanka Dešnik je kot predstavnica društva Tabrih povedala, da so mokrišča najbolj raznoživ življenjski prostor, ki uravnava vodni krog - kroženje vode in s tem naše podnebje. »V mokriščih vseh vrst je produkcija biomase najhitrejša, saj je voda vir življenja. V mokriščih, v vodi, v tleh in nad tlemi, živi veliko število rastlinskih in živalskih vrst, mikro- in makrorganizmov, ki skrbijo za čiščenje padavinske, poplavne in tudi odpadne vode. Tako kot potrebuje človek za bivanje in delo svoj življenjski prostor, potrebujejo tudi mokrišča svoj svet, v katerem ekološki procesi potekajo samodejno brez človekovega vmešavanja. Ohranjanje prostora mokrišč in skrb za ekosistemske storitve v poplavnem svetu Mure je ključno za zdravje, delo in bivanje ljudi v Pomurju na obeh straneh reke, v ravnici in gričevju,« je dejala Dešnikova.
Župan MO Murska Sobota Aleksander Jevšek je udeležence pohoda seznanil, da je občina pridobila 400.000 €, s katerimi bodo prostor pri brodu v Krogu naredili lepši in prijaznejši tistim, ki imajo radi naravo in da to ne bo projekt, ki bi temeljil na nekih komercialnih idejah, ampak bo prijazen naravi in prijazen ljudem, ki imajo radi naravo. Siniša Golub, direktor regijskega parka Mura–Drava Hrvaška, je spomnil, da si imeli enake bitke na Hrvaškem pred leti, ko je bila Mura prav tako ogrožena: »Ko je želela naša prestolnica, naš Zagreb, Medžimurju vsiliti še več hidroelektrarn, smo dejali, da smo mi že dali svoj prispevek z elektrarnami na Dravi, in vemo, kaj smo izgubili in rekli smo, da to ne gre. Regionalni politiki so rekli, da je treba Muro obvarovati in je danes regionalni park Mura–Drava in to prinaša več kapitala iz evropskih skladov, kot tisto malo elektrike, ki jo pridobili na reki. Razumemo kolege iz Slovenije in jih podpiramo, ker so prihodnost le žive reke«.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pohodniki opazovali mokrišča in se borili za ohranitev Mure