Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Želijo izboljšati vodni režim Apaškega polja

( 1 Ocena ) 

Ovodnitev enajstmlinskega kanala sodi v strategijo razvoja Občine Apače

11 mlinski kanalOb izteku letošnjega avgusta so Občina Apače, Direkcija Republike Slovenije za vode ter Geološki zavod Slovenije, podpisali Poslovnik pilotne ovodentive „Enasjtmlinskega potoka" na Apaškem polju. Pilotna ovodenitev je potrebna za presojo izvedljivosti morebitne trajne ponovne ovodenitve in nadaljnjo rabo Enajstmlinskega potoka. Pobudnik ponovne ovodenitve je Občina Apače, pri čemer pobuda temelji na sprejeti Strategiji razvoja omenjene občine. Direkcija RS za vode je k pobudi pristopila kot upravljavec Enajstmlinskega potoka in zapornic na vtoku v vode iz reke Mure v omenjeni potok oz. kanal.

Kot pravi apaški župan Franc Pižmoht, cilj ponovne ovodenitve potoka je izboljšanje vodnega režima Apaškega polja, ki se je poslabšal zaradi nižanja gladine podzemne vode na območju, pogostejših suš v zadnjih letih, drugih posegov v okolje ter opuščanja vzdrževanja in ohranjanja hidroloških razmer vzdolž potoka. Namen ponovne ovodenitve je omogočanje rabe vodnega dobra za potrebe trajnostnega razvoja Apaškega polja ob hkratnem ohranjanju hidromorfološkega stanja reke Mure in boljši odvodnji zalednih poplavnih voda Apaškega polja. Enajstmlinski potok poteka po nekdanji strugi reke Mure na Apaškem polju v dolžini približno 17 kilometrov. Napaja se iz reke Mure dolovodno od mostu Trate – Mureck. Na vtoku vode v potok so postavljene zapornice, namenjene uravnavanju količine vtoka vode iz reke Mure v Enajstmlinski potok. Potok se izteka v reko Muro med Segovci in Lutverci. Struga potoka poteka po vaseh: Vratji vrh, Vratja vas, Konjišče, Podgorje, Drobtinci, Žiberci, Žepovci, Črnci, Apače in Segovci ter Lutverci.
Enajstmlinski potok je javno dobro, s katerim upravlja Direkcija RS za vode, obratovanje le tega pa je naloga izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda na porečju reke Mure. Pilotna ovodenitev se bo s postopnim dvigom zapornic začela izvajati predvidoma 28. 8. 2018. Predhodno bodo izvedene testne meritve na vseh 18 profilih vzdolž Enajstmlinskega potoka in na 20 podkletenih objektih v vplivnem območju morebitnega dviga gladine podzemne vode. Vplivno območje je določeno v predhodno izvedeni raziskavi Geološkega zavoda Slovenije, ki obsega naselja: Apače, Žepovci, Spodnje Konjišče, Zgornje Konjišče, Žiberci, Mahovci, del naselja Vratja vas, del naselja Podgorje, del naselja Stogovci, del naselja Drobtinci, del naselja Črnci in naselje Segovci, razen Segovcev 59. Pretok vode bo potekal nadzorovano. Testne in nadzorne meritve pilotne ovodenitve izvaja Geološki zavod Slovenije.
V primeru nastopa izrednih razmer lahko Direkcija RS za vode pilotno ovodenitev začasno ali trajno prekine oziroma bo postopek pilotne ovodenitve prilagojen na način, da ne bo nevarnosti poplavljanja kleti ali okoliškega terena ter ogrožanja ljudi in premoženja. Prekinitev ali prilagoditev postopka bo izvedena pravočasno z zapiranjem ali pripiranjem zapornic z učinkom še pred pojavom nevarnosti. O nadaljevanju izvajanja ponovne ovodenitve odloča in jo odobri Direkcija RS za vode. Pilotna ovodenitev bo predvidoma trajala mesec dni, odvisno od vremenskih razmer, nihanja gladine podzemne vode Apaškega polja, pretoka reke Mure in drugih ugotovitev terenskih meritev.
Po neuradnih podatkih naj bi 11-mlinski kanal, v vasi Vratji vrh, bil zaprt leta 1969, leta 2014 pa so znova dvignili obnovljene zapornice, za pretok reke Mure po omenjenem kanalu. Res je sicer, da so mnogi politični veljaki pred volitvami obljubljali, da bodo poskrbeli, da se kanal obnovi, toda prava zahvala za obnovitev zapornice gre Zlatu Grilancu in njegovemu sinu, ki sta s skupnimi močmi obnovila ta del kulturne dediščine in zgodovine Apaške doline...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Želijo izboljšati vodni režim Apaškega polja