Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sedmi Miholov sejem v Veržeju navdušil mlade in malo starejše

 

Najboljša prleška tünka prihaja iz Cvena

Miholov sejemMinulo nedeljo je v Veržeju potekal 7. Miholov sejem, katerega namen je promocija rokodelske dejavnosti in lokalne kulinarike ter dejavnosti posameznih društev in interesnih skupin, ki jih je tudi tokrat bilo zelo veliko. V Veržeju je bilo že v preteklosti pestro sejemsko dogajanje, ki ga z Miholovim sejmom le še obujajo, hkrati pa s kvalitetno ponudbo na stojnicah, zanimivim spremljevalnim programom in prleškim pridihom delajo edinstvenega in vse bolj prepoznavnega. Zato ne preseneča, da so z videnim in doživetim bili navdušeni mnogi obiskovalci, od najmlajših do vseh ostalih, saj se je za marsikoga našlo nekaj zanimivega. Tudi letos, že sedmič, je bila ponudba na stojnicah izredno pestra, kvalitetna in zanimiva za različne ciljne skupine obiskovalcev, na odru pa bogat kulturni program s folkloro, plesi, glasbo, petjem ipd. Letos se je na stojnicah predstavilo rekordno število ponudnikov. Med številnimi gosti je bil tudi predsednik DZ RS, mag. Dejan Židan.

Zavod Marianum Veržej z enoto Centra DUO že od vzpostavitve leta 2006 skrbi za povezovanje in promocijo pomurskega rokodelstva. Ena izmed osnovnih nalog centra je tudi prenos rokodelskih znanj in spretnosti, ter tako ohranjanja bogate kulturne dediščine Pomurja. Predstavilo se je 29 pomurskih rokodelcev, poleg tega je bilo 23 stojnic namenjenih predstavitvi rokodelcev iz devetih rokodelskih centrov Slovenije in rokodelcev, vključenih v LAS projekt povezovanja Zgodbe rok in krajev. Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je bil ustanovljen v letu 2014 z namenom sooblikovanja pravnih temeljev statusa rokodelcev v Sloveniji in s svojimi aktivnostmi spodbuja k večji kakovosti rokodelskih izdelkov, k njihovi širši promociji in trženju ter prenosu znanj na mlajše generacije. Konzorcij je tudi pobudnik LAS projekta povezovanja Zgodbe rok in krajev, ki povezuje 11 Lokalnih akcijskih skupin širom Slovenije, ki vključujejo kar 58 občin. Namen projekta je ustvarjanje bolj vzpodbudnega okolja za razvoj rokodelstva v Sloveniji.
V sklopu Miholovega sejma se je tako odvil tudi zaključni dogodek projekta, na sejmu ob stojnicah so se vršili prikazi in delavnice rokodelskih spretnosti, v RC DUO Veržej pa je bila na ogled tudi razstava razvitih izdelkov, ki so nastali pri aktivnostih širom Slovenije. Kar 13 stojnic so zasedli lokalni proizvajalci in pridelovalci hrane, vina ter društva in interesna združenja, kjer so ponudniki ponujali prleško tünko, prleška vina, izdelke ekoloških kmetij in drugih pridelovalcev lokalnih dobrot, v sklopu projekta Zeleno želimo. Seveda so obiskovalci lahko okušali (in kupili) prleško tünko in druge dobrote, seveda tudi odlična prleška vina...
Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot je tudi letos pripravilo ocenjevanje Prleške tünke in mesa iz zaseke, kamor je prispelo dvanajst vzorcev, tako kmetij in proizvajalcev, ki izdelujejo to prleško specialiteto v tržne namene, kakor tudi vzorcev posameznikov ljubiteljev. Tričlanska strokovna komisija jih je ocenila na podlagi pravilnika o prleški tünki, in z videnim bila zelo zadovoljna. Glede na dosežene točke so podelili pet zlatih priznanj, tri srebrna in dve bronasti, dva vzorca pa sta prejela zahvalo o sodelovanju. Rezultate tekmovalcev je podala predsednica strokovne komisije Frančka Lebarič, župan Občine Veržej, Slavko Petovar pa je vsem razdelil priznanja. Pri ljubiteljskih pridelovalcih, kjer so prejeli pet vzorcev, je zahvalo za sodelovanje prejela Janja Petovar iz Bunčanov, bronasto priznanje je prejelo Turistično društvo Cven, zlato pa Žan Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru, Slavko Sever s Cvena in Anja Vargazon s Cvena. Med tržnimi proizvajalci je prispelo sedem vzorcev, kjer je zahvalo za sodelovanje prejela Kmetija Rauter, Jože Rauter iz Veržeja, bronasto priznanje je šlo k Mesnine Korošak, Mirko Korošak iz Grlave, srebrno priznanje sta prejeli Mesnine Korošak, Mirko Korošak iz Grlave in Panvita MIR iz Gornje Radgone. Zlato priznanje pa so prejeli Marjan Koroša, predelava mesa na Kmetiji iz Križevcev pri Ljutomeru, Kmetija Sever, predelava mesa na Kmetiji Robert Sever s Cvena ter Daniel Vargazon, predelava mesa na kmetiji s Cvena. Za najboljšo Prleško tünko 2018 pa so priznanja prejeli, za tretje mesto Žan Koroša, predelava mesa na kmetiji iz Križevcev pri Ljutomeru, drugo mesto je z enako oceno kot tretjeuvrščeni in po dodatni ocenitvi komisije prejel Slavko Sever s Cvena, priznanje za najboljšo letošnjo tünko pa je prejel Daniel Vargazon, predelava mesa na kmetiji s Cvena, ki je prejel največje možno število točk, 20, in že drugič v letih ocenjevanja dobil najvišje priznanje za prleško tünko.
Letošnjo mašno slovesnost ob Miholovem je vodil salezijanec Marko Košnik, ki je z letošnjim letom prevzel mesto salezijanskega inšpektorja slovenske inšpektorije. Po mašni slovesnosti je na glavnem odru Miholovega sejma bil blagoslov folklornih kostumov in ljudskih glasbil. S tem želijo privabiti na sejem narodne noše, ki jih pri nas predvsem ohranjajo folklorne skupine. Potekal pa je tudi MiHeC fest, festival otroških folklornih skupin. Letos so se na odru predstavili: OŠ Veržej – »Male Veržence«, OŠ Stročja vas – »Folklorna skupina Stročja vas« in KD Anton Krempl Mala Nedelja – »Purgaška deca«.
Na ogled je bila razstava Zgodbe rok in krajev, kjer so obiskovalci bili priča rokodelske ustvarjalnosti, inovativnosti in spretnosti, predvsem pa je razstava dokaz, da lahko v vsakem lokalnem okolju najdemo kvaliteten izdelek in izdelovalca, ki bi lahko bil nosilec protokolarnih daril in turističnih spominkov z dodano vrednostjo za posamezno destinacijo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Sedmi Miholov sejem v Veržeju navdušil mlade in malo starejše