Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sedmi Miholov sejem v Veržeju navdušil mlade in malo starejše

 

Najboljša prleška tünka prihaja iz Cvena

Miholov sejemMinulo nedeljo je v Veržeju potekal 7. Miholov sejem, katerega namen je promocija rokodelske dejavnosti in lokalne kulinarike ter dejavnosti posameznih društev in interesnih skupin, ki jih je tudi tokrat bilo zelo veliko. V Veržeju je bilo že v preteklosti pestro sejemsko dogajanje, ki ga z Miholovim sejmom le še obujajo, hkrati pa s kvalitetno ponudbo na stojnicah, zanimivim spremljevalnim programom in prleškim pridihom delajo edinstvenega in vse bolj prepoznavnega. Zato ne preseneča, da so z videnim in doživetim bili navdušeni mnogi obiskovalci, od najmlajših do vseh ostalih, saj se je za marsikoga našlo nekaj zanimivega. Tudi letos, že sedmič, je bila ponudba na stojnicah izredno pestra, kvalitetna in zanimiva za različne ciljne skupine obiskovalcev, na odru pa bogat kulturni program s folkloro, plesi, glasbo, petjem ipd. Letos se je na stojnicah predstavilo rekordno število ponudnikov. Med številnimi gosti je bil tudi predsednik DZ RS, mag. Dejan Židan.

Zavod Marianum Veržej z enoto Centra DUO že od vzpostavitve leta 2006 skrbi za povezovanje in promocijo pomurskega rokodelstva. Ena izmed osnovnih nalog centra je tudi prenos rokodelskih znanj in spretnosti, ter tako ohranjanja bogate kulturne dediščine Pomurja. Predstavilo se je 29 pomurskih rokodelcev, poleg tega je bilo 23 stojnic namenjenih predstavitvi rokodelcev iz devetih rokodelskih centrov Slovenije in rokodelcev, vključenih v LAS projekt povezovanja Zgodbe rok in krajev. Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je bil ustanovljen v letu 2014 z namenom sooblikovanja pravnih temeljev statusa rokodelcev v Sloveniji in s svojimi aktivnostmi spodbuja k večji kakovosti rokodelskih izdelkov, k njihovi širši promociji in trženju ter prenosu znanj na mlajše generacije. Konzorcij je tudi pobudnik LAS projekta povezovanja Zgodbe rok in krajev, ki povezuje 11 Lokalnih akcijskih skupin širom Slovenije, ki vključujejo kar 58 občin. Namen projekta je ustvarjanje bolj vzpodbudnega okolja za razvoj rokodelstva v Sloveniji.
V sklopu Miholovega sejma se je tako odvil tudi zaključni dogodek projekta, na sejmu ob stojnicah so se vršili prikazi in delavnice rokodelskih spretnosti, v RC DUO Veržej pa je bila na ogled tudi razstava razvitih izdelkov, ki so nastali pri aktivnostih širom Slovenije. Kar 13 stojnic so zasedli lokalni proizvajalci in pridelovalci hrane, vina ter društva in interesna združenja, kjer so ponudniki ponujali prleško tünko, prleška vina, izdelke ekoloških kmetij in drugih pridelovalcev lokalnih dobrot, v sklopu projekta Zeleno želimo. Seveda so obiskovalci lahko okušali (in kupili) prleško tünko in druge dobrote, seveda tudi odlična prleška vina...
Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot je tudi letos pripravilo ocenjevanje Prleške tünke in mesa iz zaseke, kamor je prispelo dvanajst vzorcev, tako kmetij in proizvajalcev, ki izdelujejo to prleško specialiteto v tržne namene, kakor tudi vzorcev posameznikov ljubiteljev. Tričlanska strokovna komisija jih je ocenila na podlagi pravilnika o prleški tünki, in z videnim bila zelo zadovoljna. Glede na dosežene točke so podelili pet zlatih priznanj, tri srebrna in dve bronasti, dva vzorca pa sta prejela zahvalo o sodelovanju. Rezultate tekmovalcev je podala predsednica strokovne komisije Frančka Lebarič, župan Občine Veržej, Slavko Petovar pa je vsem razdelil priznanja. Pri ljubiteljskih pridelovalcih, kjer so prejeli pet vzorcev, je zahvalo za sodelovanje prejela Janja Petovar iz Bunčanov, bronasto priznanje je prejelo Turistično društvo Cven, zlato pa Žan Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru, Slavko Sever s Cvena in Anja Vargazon s Cvena. Med tržnimi proizvajalci je prispelo sedem vzorcev, kjer je zahvalo za sodelovanje prejela Kmetija Rauter, Jože Rauter iz Veržeja, bronasto priznanje je šlo k Mesnine Korošak, Mirko Korošak iz Grlave, srebrno priznanje sta prejeli Mesnine Korošak, Mirko Korošak iz Grlave in Panvita MIR iz Gornje Radgone. Zlato priznanje pa so prejeli Marjan Koroša, predelava mesa na Kmetiji iz Križevcev pri Ljutomeru, Kmetija Sever, predelava mesa na Kmetiji Robert Sever s Cvena ter Daniel Vargazon, predelava mesa na kmetiji s Cvena. Za najboljšo Prleško tünko 2018 pa so priznanja prejeli, za tretje mesto Žan Koroša, predelava mesa na kmetiji iz Križevcev pri Ljutomeru, drugo mesto je z enako oceno kot tretjeuvrščeni in po dodatni ocenitvi komisije prejel Slavko Sever s Cvena, priznanje za najboljšo letošnjo tünko pa je prejel Daniel Vargazon, predelava mesa na kmetiji s Cvena, ki je prejel največje možno število točk, 20, in že drugič v letih ocenjevanja dobil najvišje priznanje za prleško tünko.
Letošnjo mašno slovesnost ob Miholovem je vodil salezijanec Marko Košnik, ki je z letošnjim letom prevzel mesto salezijanskega inšpektorja slovenske inšpektorije. Po mašni slovesnosti je na glavnem odru Miholovega sejma bil blagoslov folklornih kostumov in ljudskih glasbil. S tem želijo privabiti na sejem narodne noše, ki jih pri nas predvsem ohranjajo folklorne skupine. Potekal pa je tudi MiHeC fest, festival otroških folklornih skupin. Letos so se na odru predstavili: OŠ Veržej – »Male Veržence«, OŠ Stročja vas – »Folklorna skupina Stročja vas« in KD Anton Krempl Mala Nedelja – »Purgaška deca«.
Na ogled je bila razstava Zgodbe rok in krajev, kjer so obiskovalci bili priča rokodelske ustvarjalnosti, inovativnosti in spretnosti, predvsem pa je razstava dokaz, da lahko v vsakem lokalnem okolju najdemo kvaliteten izdelek in izdelovalca, ki bi lahko bil nosilec protokolarnih daril in turističnih spominkov z dodano vrednostjo za posamezno destinacijo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Sedmi Miholov sejem v Veržeju navdušil mlade in malo starejše