Jurijevški nabijači „nabijali" pri županu v Bolehnečicih

Blagoslov in nabijanje BolehnečiciIzmed številnih prireditev in dogodkov, ki jih v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah organizirajo ob praznovanju največjega krščanskega praznika – Velike noči, gotovo pripada eno častnih mest, tradicionalnemu dogajanju na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer domači „Jurijevški nabijači" skrbijo za ohranjanje starih običajev – razbijanje sten. In medtem ko po vsej Sloveniji v soboto, dan pred največjim praznikom, potekajo velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo, pa različna društva poskrbijo za dopolnilo praznovanja. Slednje v občini Sveti Jurij poteka skozi vse dneve praznika, saj 16 članov Društva ročnih možnaristov „Jurijevški nabijači" obiskuje vse vasi, kamor jih povabijo.

V občini Sveti Jurij ob Ščavnici ohranjajo stari običaj streljanja z ročnimi možnarji

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sedmi Miholov sejem v Veržeju navdušil mlade in malo starejše

 

Najboljša prleška tünka prihaja iz Cvena

Miholov sejemMinulo nedeljo je v Veržeju potekal 7. Miholov sejem, katerega namen je promocija rokodelske dejavnosti in lokalne kulinarike ter dejavnosti posameznih društev in interesnih skupin, ki jih je tudi tokrat bilo zelo veliko. V Veržeju je bilo že v preteklosti pestro sejemsko dogajanje, ki ga z Miholovim sejmom le še obujajo, hkrati pa s kvalitetno ponudbo na stojnicah, zanimivim spremljevalnim programom in prleškim pridihom delajo edinstvenega in vse bolj prepoznavnega. Zato ne preseneča, da so z videnim in doživetim bili navdušeni mnogi obiskovalci, od najmlajših do vseh ostalih, saj se je za marsikoga našlo nekaj zanimivega. Tudi letos, že sedmič, je bila ponudba na stojnicah izredno pestra, kvalitetna in zanimiva za različne ciljne skupine obiskovalcev, na odru pa bogat kulturni program s folkloro, plesi, glasbo, petjem ipd. Letos se je na stojnicah predstavilo rekordno število ponudnikov. Med številnimi gosti je bil tudi predsednik DZ RS, mag. Dejan Židan.

Zavod Marianum Veržej z enoto Centra DUO že od vzpostavitve leta 2006 skrbi za povezovanje in promocijo pomurskega rokodelstva. Ena izmed osnovnih nalog centra je tudi prenos rokodelskih znanj in spretnosti, ter tako ohranjanja bogate kulturne dediščine Pomurja. Predstavilo se je 29 pomurskih rokodelcev, poleg tega je bilo 23 stojnic namenjenih predstavitvi rokodelcev iz devetih rokodelskih centrov Slovenije in rokodelcev, vključenih v LAS projekt povezovanja Zgodbe rok in krajev. Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je bil ustanovljen v letu 2014 z namenom sooblikovanja pravnih temeljev statusa rokodelcev v Sloveniji in s svojimi aktivnostmi spodbuja k večji kakovosti rokodelskih izdelkov, k njihovi širši promociji in trženju ter prenosu znanj na mlajše generacije. Konzorcij je tudi pobudnik LAS projekta povezovanja Zgodbe rok in krajev, ki povezuje 11 Lokalnih akcijskih skupin širom Slovenije, ki vključujejo kar 58 občin. Namen projekta je ustvarjanje bolj vzpodbudnega okolja za razvoj rokodelstva v Sloveniji.
V sklopu Miholovega sejma se je tako odvil tudi zaključni dogodek projekta, na sejmu ob stojnicah so se vršili prikazi in delavnice rokodelskih spretnosti, v RC DUO Veržej pa je bila na ogled tudi razstava razvitih izdelkov, ki so nastali pri aktivnostih širom Slovenije. Kar 13 stojnic so zasedli lokalni proizvajalci in pridelovalci hrane, vina ter društva in interesna združenja, kjer so ponudniki ponujali prleško tünko, prleška vina, izdelke ekoloških kmetij in drugih pridelovalcev lokalnih dobrot, v sklopu projekta Zeleno želimo. Seveda so obiskovalci lahko okušali (in kupili) prleško tünko in druge dobrote, seveda tudi odlična prleška vina...
Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot je tudi letos pripravilo ocenjevanje Prleške tünke in mesa iz zaseke, kamor je prispelo dvanajst vzorcev, tako kmetij in proizvajalcev, ki izdelujejo to prleško specialiteto v tržne namene, kakor tudi vzorcev posameznikov ljubiteljev. Tričlanska strokovna komisija jih je ocenila na podlagi pravilnika o prleški tünki, in z videnim bila zelo zadovoljna. Glede na dosežene točke so podelili pet zlatih priznanj, tri srebrna in dve bronasti, dva vzorca pa sta prejela zahvalo o sodelovanju. Rezultate tekmovalcev je podala predsednica strokovne komisije Frančka Lebarič, župan Občine Veržej, Slavko Petovar pa je vsem razdelil priznanja. Pri ljubiteljskih pridelovalcih, kjer so prejeli pet vzorcev, je zahvalo za sodelovanje prejela Janja Petovar iz Bunčanov, bronasto priznanje je prejelo Turistično društvo Cven, zlato pa Žan Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru, Slavko Sever s Cvena in Anja Vargazon s Cvena. Med tržnimi proizvajalci je prispelo sedem vzorcev, kjer je zahvalo za sodelovanje prejela Kmetija Rauter, Jože Rauter iz Veržeja, bronasto priznanje je šlo k Mesnine Korošak, Mirko Korošak iz Grlave, srebrno priznanje sta prejeli Mesnine Korošak, Mirko Korošak iz Grlave in Panvita MIR iz Gornje Radgone. Zlato priznanje pa so prejeli Marjan Koroša, predelava mesa na Kmetiji iz Križevcev pri Ljutomeru, Kmetija Sever, predelava mesa na Kmetiji Robert Sever s Cvena ter Daniel Vargazon, predelava mesa na kmetiji s Cvena. Za najboljšo Prleško tünko 2018 pa so priznanja prejeli, za tretje mesto Žan Koroša, predelava mesa na kmetiji iz Križevcev pri Ljutomeru, drugo mesto je z enako oceno kot tretjeuvrščeni in po dodatni ocenitvi komisije prejel Slavko Sever s Cvena, priznanje za najboljšo letošnjo tünko pa je prejel Daniel Vargazon, predelava mesa na kmetiji s Cvena, ki je prejel največje možno število točk, 20, in že drugič v letih ocenjevanja dobil najvišje priznanje za prleško tünko.
Letošnjo mašno slovesnost ob Miholovem je vodil salezijanec Marko Košnik, ki je z letošnjim letom prevzel mesto salezijanskega inšpektorja slovenske inšpektorije. Po mašni slovesnosti je na glavnem odru Miholovega sejma bil blagoslov folklornih kostumov in ljudskih glasbil. S tem želijo privabiti na sejem narodne noše, ki jih pri nas predvsem ohranjajo folklorne skupine. Potekal pa je tudi MiHeC fest, festival otroških folklornih skupin. Letos so se na odru predstavili: OŠ Veržej – »Male Veržence«, OŠ Stročja vas – »Folklorna skupina Stročja vas« in KD Anton Krempl Mala Nedelja – »Purgaška deca«.
Na ogled je bila razstava Zgodbe rok in krajev, kjer so obiskovalci bili priča rokodelske ustvarjalnosti, inovativnosti in spretnosti, predvsem pa je razstava dokaz, da lahko v vsakem lokalnem okolju najdemo kvaliteten izdelek in izdelovalca, ki bi lahko bil nosilec protokolarnih daril in turističnih spominkov z dodano vrednostjo za posamezno destinacijo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Sedmi Miholov sejem v Veržeju navdušil mlade in malo starejše