Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mag. Dušan Ščap predstavil zgodovinske prelomnice Apaškega polja

( 1 Ocena ) 

Težko je pozabiti nasilno izseljevanje po 2. svetovni vojni

ŠčapObmočje Apaškega polja ima kar nekaj prelomnih dogodkov v svoji zgodovini, ki so močno vplivali na usode tam živečega prebivalstva, ki se je po 2. svetovni vojni skorajda v celoti zamenjalo. To in še marsikaj iz bogate zgodovine Apaškega polja je na posebnem predavanju, ki so ga v okviru praznovanja 23. občinskega praznika, pripravili v radgonskem muzeju „Špital", prepolni dvorani poslušalcev, predstavil zgodovinar, mag. Dušan Ščap, ki je predvsem osvetlil tematiko s poudarkom na prvi polovici 20. stoletja. Kako aktualna in zanimiva je bila tematika predavanja mag. Dušna Ščapa z naslovom „Prelomni trenutki v prvi polovici 20. stoletja na Apaškem polju", potrjuje tudi dejstvo, da je predavanju pozorno prisluhnilo tako veliko obiskovalcev, s širšega radgonskega območja in ne le iz Apaške doline. Še pred pričetkom prisrčnega predavanja, je predavatelja in prisotne pozdravila predstavnica organizatorja, Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, Katja Bajec, ki je mimogrede tudi sama zgodovinarka.

Predavatelj, mag. Ščap je svoje predavanje posvetil političnim in drugim dogodkom na Apaškem polju v času od konca prve svetovne vojne do konca druge svetovne vojne in nasilnega izseljevanja nemškega prebivalstva iz Apaškega polja. Ob tem je podal nekaj geografskih podatkov ter zgodovinskih dogajanj na Apaškem polju. V svojem izvajanju je najprej omenil dogodke okoli dodelitve Apaškega polja k tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, oziroma kasneje Kraljevini Jugoslaviji. Apaško polje so namreč po »Senžermenski pogodbi« dodelili Jugoslaviji v zameno za Radgono in Radgonski kot. Posebno pozornost je namenil dogodkom v času druge svetovne vojne in po njej, kjer je podrobno orisal tragiko nasilnega izgona nemško govorečih prebivalcev, ki so morali v nekaj urah zapustiti svoja ognjišča in se izseliti v Avstrijo. Pri tem se njihova tragična zgodba ni zaključila. Ker so jih zavrnili tudi na sosednjem bregu, so v vagonih na »nikogaršnjem ozemlju« preživeli kar tri tedne, pri čemer jih je kar 75 zaradi izredno slabih razmer, zlasti mraza, umrlo.
Mag. Ščap je predavanje zaključil s priseljevanjem kolonistov po 2. svetovni vojni na Apaško polje. Kolonisti, sicer ne vsi, niso bili vajeni kmečkih del, zato so mnogi kaj hitro zapustili Apaško polje in se vrnili v svoje kraje. Na te zaplenjene domove so nato naselili prebivalce iz Prekmurja, ki pa so bili vajeni kmetijskih opravil. Ker je predavanje v celoti bilo nadvse zanimivo in aktualno, ne presenča, da ga je spremljalo tolikšno število poslušalcev. Ob koncu se je predavatelju za njegovo izvajanje, v imenu Kultprotura, zahvalila še direktorica Tatjana Kotnik Karba.
Zgodovina Apaškega polja
Apaško polje je ravnina na Štajerskem, ki se razprostira na površini 36 kvadratnih kilometrov in nadmorski višini od 210 do 230 m.n.v. Na severu ga omejuje reka Mura, ki predstavlja državno mejo med Sloveniji in Avstrijo, na jugu pa vznožje Slovenskih goric. Na Apaškem polju so prisotni številni rečni rokavi, travniki, poplavni gozdovi in gramoznice. Ob regionalni cesti Gornja Radgona – Šentilj leži glavna skupina naselij, druga, manjša skupina pa je umeščena na južni rob polja. Letna količina padavin na tem področju je med najnižjimi v Sloveniji, saj znaša le 900 mm. Največ padavin pade poleti z viškom julija, najmanj pa pozimi z nižkom januarja. Značilna je nestalnost padavin, zato so pogoste suše. Ob Mlinskem potoku je na ilovnati podlagi prst zaradi vpliva talne vode ogljena in mokrotna, zato prevladujejo travniki in gozdovi. Večji del Apaškega polja prekriva plitva in peščena prst na produ ali pesku, ugodna za poljedelstvo, a občutljiva na sušo.
Območje Apaškega polja (tudi Apaška dolina oz. kotlina) je bilo poseljeno že v mlajši kameni dobi in potem vedno gosteje vse do konca antike. Čeprav je ozemlje arheološko slabo raziskano, vemo, da so se v zgodnjem srednjem veku tukaj gibala in naseljevala različna plemena (Iliri, Kleti, Rimljani, Germani, Huni, Langobardi...). Določeno oviro za življenje so predstavljale naravne danosti območja. Reka Mura na severni strani ter obrobje Slovenskih goric na južni strani Apaškega polja. Tok reke Mure in njene poplave so najbolj zaznamovale tukajšnjo življenje skozi različna zgodovinska obdobja. Zraven omenjenega so bila pogosta katastrofalna neurja, suša ter uničenje pridelkov s strani kobilic. Območje Apaškega polja je moralo biti v 13.-14. stoletju že zelo razvito, saj ni potrebovalo nobenih strelskih dvorcev za svojo obrambo kot nekatera druga območja. Iz doslej zbranih podatkov je bil dvorec Freudenau v Črencih na tem mestu zgrajen že pred letom 1619. Domačini ga danes poimenujejo kot Meinlov dvorec, po zadnjem lastniku Juliusu Meinlu. Katoliška vera je imela velik vpliv na kmečko prebivalstvo tedanjega časa. Graditev tako velike in kvalitetne katoliške cerkve v obdobju pred letom 1200 v Apačah lahko povezujemo z benediktinci iz Šentpavla v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem. Prvo omembo župnije v Apačah zasledimo v listini iz leta 1420. Cerkveno je apaška župnija do leta 1787 pripadala solnograški nadškofiji in nato do leta 1923 sekovski škofiji...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Mag. Dušan Ščap predstavil zgodovinske prelomnice Apaškega polja