Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mag. Dušan Ščap predstavil zgodovinske prelomnice Apaškega polja

( 1 Ocena ) 

Težko je pozabiti nasilno izseljevanje po 2. svetovni vojni

ŠčapObmočje Apaškega polja ima kar nekaj prelomnih dogodkov v svoji zgodovini, ki so močno vplivali na usode tam živečega prebivalstva, ki se je po 2. svetovni vojni skorajda v celoti zamenjalo. To in še marsikaj iz bogate zgodovine Apaškega polja je na posebnem predavanju, ki so ga v okviru praznovanja 23. občinskega praznika, pripravili v radgonskem muzeju „Špital", prepolni dvorani poslušalcev, predstavil zgodovinar, mag. Dušan Ščap, ki je predvsem osvetlil tematiko s poudarkom na prvi polovici 20. stoletja. Kako aktualna in zanimiva je bila tematika predavanja mag. Dušna Ščapa z naslovom „Prelomni trenutki v prvi polovici 20. stoletja na Apaškem polju", potrjuje tudi dejstvo, da je predavanju pozorno prisluhnilo tako veliko obiskovalcev, s širšega radgonskega območja in ne le iz Apaške doline. Še pred pričetkom prisrčnega predavanja, je predavatelja in prisotne pozdravila predstavnica organizatorja, Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, Katja Bajec, ki je mimogrede tudi sama zgodovinarka.

Predavatelj, mag. Ščap je svoje predavanje posvetil političnim in drugim dogodkom na Apaškem polju v času od konca prve svetovne vojne do konca druge svetovne vojne in nasilnega izseljevanja nemškega prebivalstva iz Apaškega polja. Ob tem je podal nekaj geografskih podatkov ter zgodovinskih dogajanj na Apaškem polju. V svojem izvajanju je najprej omenil dogodke okoli dodelitve Apaškega polja k tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, oziroma kasneje Kraljevini Jugoslaviji. Apaško polje so namreč po »Senžermenski pogodbi« dodelili Jugoslaviji v zameno za Radgono in Radgonski kot. Posebno pozornost je namenil dogodkom v času druge svetovne vojne in po njej, kjer je podrobno orisal tragiko nasilnega izgona nemško govorečih prebivalcev, ki so morali v nekaj urah zapustiti svoja ognjišča in se izseliti v Avstrijo. Pri tem se njihova tragična zgodba ni zaključila. Ker so jih zavrnili tudi na sosednjem bregu, so v vagonih na »nikogaršnjem ozemlju« preživeli kar tri tedne, pri čemer jih je kar 75 zaradi izredno slabih razmer, zlasti mraza, umrlo.
Mag. Ščap je predavanje zaključil s priseljevanjem kolonistov po 2. svetovni vojni na Apaško polje. Kolonisti, sicer ne vsi, niso bili vajeni kmečkih del, zato so mnogi kaj hitro zapustili Apaško polje in se vrnili v svoje kraje. Na te zaplenjene domove so nato naselili prebivalce iz Prekmurja, ki pa so bili vajeni kmetijskih opravil. Ker je predavanje v celoti bilo nadvse zanimivo in aktualno, ne presenča, da ga je spremljalo tolikšno število poslušalcev. Ob koncu se je predavatelju za njegovo izvajanje, v imenu Kultprotura, zahvalila še direktorica Tatjana Kotnik Karba.
Zgodovina Apaškega polja
Apaško polje je ravnina na Štajerskem, ki se razprostira na površini 36 kvadratnih kilometrov in nadmorski višini od 210 do 230 m.n.v. Na severu ga omejuje reka Mura, ki predstavlja državno mejo med Sloveniji in Avstrijo, na jugu pa vznožje Slovenskih goric. Na Apaškem polju so prisotni številni rečni rokavi, travniki, poplavni gozdovi in gramoznice. Ob regionalni cesti Gornja Radgona – Šentilj leži glavna skupina naselij, druga, manjša skupina pa je umeščena na južni rob polja. Letna količina padavin na tem področju je med najnižjimi v Sloveniji, saj znaša le 900 mm. Največ padavin pade poleti z viškom julija, najmanj pa pozimi z nižkom januarja. Značilna je nestalnost padavin, zato so pogoste suše. Ob Mlinskem potoku je na ilovnati podlagi prst zaradi vpliva talne vode ogljena in mokrotna, zato prevladujejo travniki in gozdovi. Večji del Apaškega polja prekriva plitva in peščena prst na produ ali pesku, ugodna za poljedelstvo, a občutljiva na sušo.
Območje Apaškega polja (tudi Apaška dolina oz. kotlina) je bilo poseljeno že v mlajši kameni dobi in potem vedno gosteje vse do konca antike. Čeprav je ozemlje arheološko slabo raziskano, vemo, da so se v zgodnjem srednjem veku tukaj gibala in naseljevala različna plemena (Iliri, Kleti, Rimljani, Germani, Huni, Langobardi...). Določeno oviro za življenje so predstavljale naravne danosti območja. Reka Mura na severni strani ter obrobje Slovenskih goric na južni strani Apaškega polja. Tok reke Mure in njene poplave so najbolj zaznamovale tukajšnjo življenje skozi različna zgodovinska obdobja. Zraven omenjenega so bila pogosta katastrofalna neurja, suša ter uničenje pridelkov s strani kobilic. Območje Apaškega polja je moralo biti v 13.-14. stoletju že zelo razvito, saj ni potrebovalo nobenih strelskih dvorcev za svojo obrambo kot nekatera druga območja. Iz doslej zbranih podatkov je bil dvorec Freudenau v Črencih na tem mestu zgrajen že pred letom 1619. Domačini ga danes poimenujejo kot Meinlov dvorec, po zadnjem lastniku Juliusu Meinlu. Katoliška vera je imela velik vpliv na kmečko prebivalstvo tedanjega časa. Graditev tako velike in kvalitetne katoliške cerkve v obdobju pred letom 1200 v Apačah lahko povezujemo z benediktinci iz Šentpavla v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem. Prvo omembo župnije v Apačah zasledimo v listini iz leta 1420. Cerkveno je apaška župnija do leta 1787 pripadala solnograški nadškofiji in nato do leta 1923 sekovski škofiji...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Mag. Dušan Ščap predstavil zgodovinske prelomnice Apaškega polja