Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na Tratah so zaznamovali 33 let bitke za Muro

 

Tadej Vesenjak: Lepo je biti na pravi strani!

Koncert proti elektrarnam na MuriV Muzeju norosti na Tratah, tik nad reko Muro, so konec tedna, s koncertom in razstavo zaznamovali 33 let bitke za ohranitev reke Mure. Tako dolgo namreč že traja nasprotovanje domačinov in naravovarstvenih strokovnjakov gradnji elektrarn ter podpora revitalizaciji ob tej edinstveni reki, na razstavi pa so prikazali fotografije, plakate, priponke in izrezke iz časopisov v 80. letih prejšnjega stoletja, ter posnetke z legendarnega koncerta Mura Fuck Off, ki je leta 1986 potekal v Murski Soboti. Provokativen naslov koncerta Mura Fuck Off so si namreč sposodili od prvoborcev, ki so leta 1986 pod tem naslovom priredili koncert v Murski Soboti, prireditev pa je Muzej norosti na Tratah pripravil s podporo Društva za preučevanje rib Slovenije, Zveze društev Moja Mura, Kampanjo Rešimo Muro in Svetovno organizacijo za varstvo narave (WWF).

Z razstavo od Zelenih gladiatorjev do ekoteroristov pa so na Tratah pokazali, da se zgodovina ponavlja in da današnje oblasti in zainteresirani za gradnjo posegajo po istih argumentih kot pred 33 leti. Gradivo za razstavo so iz Muzeja norosti iskali pri prvoborcih upora proti načrtovani gradnji elektrarn. Največ gradiva so pridobili iz arhiva pokojnega Štefana Smeja, ki ga je prispevala njegova hči Valentina Smej Novak, pa tudi iz arhiva fotografa Marjana Horvata, slikarja Ignaca Medena in naravovarstvenika Matjaža Ježa. Razstava bo do nadaljnjega na ogled v Muzeju norosti na gradu Cmurek na Tratah.
In kaj so o dogajanju na Tratah povedali nekateri akterji?
Muzej norosti, Trate: »Bitka za Muro je prerasla v boj za spoštovanje demokratičnih postopkov in zakonodaje ter zahtevo po minimalnem spoštovanju skupnega dobrega. Z leti prizadevanj za ohranitev Mure smo se naučili, da se ne borimo samo za ohranitev tekoče vode, naravne dediščine in značilne krajine, ampak tudi za ohranitev dostojanstva državljanov Slovenije.« Jani Kovačič; »Pred skoraj 30 leti smo se s podobnim koncertom zavzeli za Muro brez jezov. Takrat se je v Muri utopila češka družina, ki je bežala na Zahod. Po novem bo utopljena četrtina Prekmurja, žitnice Slovenije. To moramo preprečiti!« Tadej Vesenjak: »Proti elektrarnam na Müri sem zato, ker pri vsej zdravi pameti ne morem delovati drugače. Lepo je biti na pravi strani!« Dr. Zero: »Ohranitev reke Mure in prostora okoli nje je za nas zelo pomembna. Gre za naš življenjski prostor, kar nekaj pesmi, ki smo jih napisali, govori prav o Muri in življenju ob njej, zato Mura – Fuck Off". Nea: »Tisti, ki ne protestirajo, se strinjajo. S temi, ki bi uničili Muro, se ni mogoče strinjati.« Živi zid: »Mura v mojih očeh, Mura, hvala ti, potiskaš našo panonsko kri in veliš: privošči si. Zajemi moj ponos, moje skrivnosti, mojo norost, moj zven čist, iskren, razgaljen vame potopljen. Mura, hvala ti.« Pretty Serious: »Ker je stanje resno, ker zbuja skrb, ker se je treba glasno postaviti po robu in boriti. Zase, za vse tiste, ki ne zmorejo, za vse tiste, ki ne znajo, in za naravo. Eno samo. Ker planet B ne obstaja.« Pat Tern: »Prihajam iz Bistrice ob Sotli, kraja, poimenovanega po sotočju dveh rek, zato imam do pomena in magije rek močan odnos. Zgrožen sem nad možnostjo, da bi na Muri gradili hidroelektrarno. Čudovita reka, ki domačinom ogromno pomeni, mora ostati takšna, kot je. Ljudje se moramo vztrajno upirati vladavini pohlepa, kajti jasno vidimo, kam nas vodi.« Potato Mushroom: »Na koncert smo prišli, ker podpiramo vse zagovornike Mure, ker nočemo, da nam uničijo okolje zaradi hitrega zaslužka nekaj ljudi, saj si tudi sami želimo vzgajati svoje otroke in vnuke v ohranjenem okolju.« Jinho Jinza: »Bil sem še otrok, ko sta nekega zimskega večera Ignac Meden in moj oče prinesla domov plakat Mura je v moji deželi. Dišečega, svežega iz tiskarne. Takrat sem prvič izvedel za kaj se borijo. Uspelo jim je. Tudi nam bo in če bo potrebno, verjamem tudi v svoja sinova čez 30 let.«

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Na Tratah so zaznamovali 33 let bitke za Muro