Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na Tratah so zaznamovali 33 let bitke za Muro

 

Tadej Vesenjak: Lepo je biti na pravi strani!

Koncert proti elektrarnam na MuriV Muzeju norosti na Tratah, tik nad reko Muro, so konec tedna, s koncertom in razstavo zaznamovali 33 let bitke za ohranitev reke Mure. Tako dolgo namreč že traja nasprotovanje domačinov in naravovarstvenih strokovnjakov gradnji elektrarn ter podpora revitalizaciji ob tej edinstveni reki, na razstavi pa so prikazali fotografije, plakate, priponke in izrezke iz časopisov v 80. letih prejšnjega stoletja, ter posnetke z legendarnega koncerta Mura Fuck Off, ki je leta 1986 potekal v Murski Soboti. Provokativen naslov koncerta Mura Fuck Off so si namreč sposodili od prvoborcev, ki so leta 1986 pod tem naslovom priredili koncert v Murski Soboti, prireditev pa je Muzej norosti na Tratah pripravil s podporo Društva za preučevanje rib Slovenije, Zveze društev Moja Mura, Kampanjo Rešimo Muro in Svetovno organizacijo za varstvo narave (WWF).

Z razstavo od Zelenih gladiatorjev do ekoteroristov pa so na Tratah pokazali, da se zgodovina ponavlja in da današnje oblasti in zainteresirani za gradnjo posegajo po istih argumentih kot pred 33 leti. Gradivo za razstavo so iz Muzeja norosti iskali pri prvoborcih upora proti načrtovani gradnji elektrarn. Največ gradiva so pridobili iz arhiva pokojnega Štefana Smeja, ki ga je prispevala njegova hči Valentina Smej Novak, pa tudi iz arhiva fotografa Marjana Horvata, slikarja Ignaca Medena in naravovarstvenika Matjaža Ježa. Razstava bo do nadaljnjega na ogled v Muzeju norosti na gradu Cmurek na Tratah.
In kaj so o dogajanju na Tratah povedali nekateri akterji?
Muzej norosti, Trate: »Bitka za Muro je prerasla v boj za spoštovanje demokratičnih postopkov in zakonodaje ter zahtevo po minimalnem spoštovanju skupnega dobrega. Z leti prizadevanj za ohranitev Mure smo se naučili, da se ne borimo samo za ohranitev tekoče vode, naravne dediščine in značilne krajine, ampak tudi za ohranitev dostojanstva državljanov Slovenije.« Jani Kovačič; »Pred skoraj 30 leti smo se s podobnim koncertom zavzeli za Muro brez jezov. Takrat se je v Muri utopila češka družina, ki je bežala na Zahod. Po novem bo utopljena četrtina Prekmurja, žitnice Slovenije. To moramo preprečiti!« Tadej Vesenjak: »Proti elektrarnam na Müri sem zato, ker pri vsej zdravi pameti ne morem delovati drugače. Lepo je biti na pravi strani!« Dr. Zero: »Ohranitev reke Mure in prostora okoli nje je za nas zelo pomembna. Gre za naš življenjski prostor, kar nekaj pesmi, ki smo jih napisali, govori prav o Muri in življenju ob njej, zato Mura – Fuck Off". Nea: »Tisti, ki ne protestirajo, se strinjajo. S temi, ki bi uničili Muro, se ni mogoče strinjati.« Živi zid: »Mura v mojih očeh, Mura, hvala ti, potiskaš našo panonsko kri in veliš: privošči si. Zajemi moj ponos, moje skrivnosti, mojo norost, moj zven čist, iskren, razgaljen vame potopljen. Mura, hvala ti.« Pretty Serious: »Ker je stanje resno, ker zbuja skrb, ker se je treba glasno postaviti po robu in boriti. Zase, za vse tiste, ki ne zmorejo, za vse tiste, ki ne znajo, in za naravo. Eno samo. Ker planet B ne obstaja.« Pat Tern: »Prihajam iz Bistrice ob Sotli, kraja, poimenovanega po sotočju dveh rek, zato imam do pomena in magije rek močan odnos. Zgrožen sem nad možnostjo, da bi na Muri gradili hidroelektrarno. Čudovita reka, ki domačinom ogromno pomeni, mora ostati takšna, kot je. Ljudje se moramo vztrajno upirati vladavini pohlepa, kajti jasno vidimo, kam nas vodi.« Potato Mushroom: »Na koncert smo prišli, ker podpiramo vse zagovornike Mure, ker nočemo, da nam uničijo okolje zaradi hitrega zaslužka nekaj ljudi, saj si tudi sami želimo vzgajati svoje otroke in vnuke v ohranjenem okolju.« Jinho Jinza: »Bil sem še otrok, ko sta nekega zimskega večera Ignac Meden in moj oče prinesla domov plakat Mura je v moji deželi. Dišečega, svežega iz tiskarne. Takrat sem prvič izvedel za kaj se borijo. Uspelo jim je. Tudi nam bo in če bo potrebno, verjamem tudi v svoja sinova čez 30 let.«

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Na Tratah so zaznamovali 33 let bitke za Muro