Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na Tratah so zaznamovali 33 let bitke za Muro

 

Tadej Vesenjak: Lepo je biti na pravi strani!

Koncert proti elektrarnam na MuriV Muzeju norosti na Tratah, tik nad reko Muro, so konec tedna, s koncertom in razstavo zaznamovali 33 let bitke za ohranitev reke Mure. Tako dolgo namreč že traja nasprotovanje domačinov in naravovarstvenih strokovnjakov gradnji elektrarn ter podpora revitalizaciji ob tej edinstveni reki, na razstavi pa so prikazali fotografije, plakate, priponke in izrezke iz časopisov v 80. letih prejšnjega stoletja, ter posnetke z legendarnega koncerta Mura Fuck Off, ki je leta 1986 potekal v Murski Soboti. Provokativen naslov koncerta Mura Fuck Off so si namreč sposodili od prvoborcev, ki so leta 1986 pod tem naslovom priredili koncert v Murski Soboti, prireditev pa je Muzej norosti na Tratah pripravil s podporo Društva za preučevanje rib Slovenije, Zveze društev Moja Mura, Kampanjo Rešimo Muro in Svetovno organizacijo za varstvo narave (WWF).

Z razstavo od Zelenih gladiatorjev do ekoteroristov pa so na Tratah pokazali, da se zgodovina ponavlja in da današnje oblasti in zainteresirani za gradnjo posegajo po istih argumentih kot pred 33 leti. Gradivo za razstavo so iz Muzeja norosti iskali pri prvoborcih upora proti načrtovani gradnji elektrarn. Največ gradiva so pridobili iz arhiva pokojnega Štefana Smeja, ki ga je prispevala njegova hči Valentina Smej Novak, pa tudi iz arhiva fotografa Marjana Horvata, slikarja Ignaca Medena in naravovarstvenika Matjaža Ježa. Razstava bo do nadaljnjega na ogled v Muzeju norosti na gradu Cmurek na Tratah.
In kaj so o dogajanju na Tratah povedali nekateri akterji?
Muzej norosti, Trate: »Bitka za Muro je prerasla v boj za spoštovanje demokratičnih postopkov in zakonodaje ter zahtevo po minimalnem spoštovanju skupnega dobrega. Z leti prizadevanj za ohranitev Mure smo se naučili, da se ne borimo samo za ohranitev tekoče vode, naravne dediščine in značilne krajine, ampak tudi za ohranitev dostojanstva državljanov Slovenije.« Jani Kovačič; »Pred skoraj 30 leti smo se s podobnim koncertom zavzeli za Muro brez jezov. Takrat se je v Muri utopila češka družina, ki je bežala na Zahod. Po novem bo utopljena četrtina Prekmurja, žitnice Slovenije. To moramo preprečiti!« Tadej Vesenjak: »Proti elektrarnam na Müri sem zato, ker pri vsej zdravi pameti ne morem delovati drugače. Lepo je biti na pravi strani!« Dr. Zero: »Ohranitev reke Mure in prostora okoli nje je za nas zelo pomembna. Gre za naš življenjski prostor, kar nekaj pesmi, ki smo jih napisali, govori prav o Muri in življenju ob njej, zato Mura – Fuck Off". Nea: »Tisti, ki ne protestirajo, se strinjajo. S temi, ki bi uničili Muro, se ni mogoče strinjati.« Živi zid: »Mura v mojih očeh, Mura, hvala ti, potiskaš našo panonsko kri in veliš: privošči si. Zajemi moj ponos, moje skrivnosti, mojo norost, moj zven čist, iskren, razgaljen vame potopljen. Mura, hvala ti.« Pretty Serious: »Ker je stanje resno, ker zbuja skrb, ker se je treba glasno postaviti po robu in boriti. Zase, za vse tiste, ki ne zmorejo, za vse tiste, ki ne znajo, in za naravo. Eno samo. Ker planet B ne obstaja.« Pat Tern: »Prihajam iz Bistrice ob Sotli, kraja, poimenovanega po sotočju dveh rek, zato imam do pomena in magije rek močan odnos. Zgrožen sem nad možnostjo, da bi na Muri gradili hidroelektrarno. Čudovita reka, ki domačinom ogromno pomeni, mora ostati takšna, kot je. Ljudje se moramo vztrajno upirati vladavini pohlepa, kajti jasno vidimo, kam nas vodi.« Potato Mushroom: »Na koncert smo prišli, ker podpiramo vse zagovornike Mure, ker nočemo, da nam uničijo okolje zaradi hitrega zaslužka nekaj ljudi, saj si tudi sami želimo vzgajati svoje otroke in vnuke v ohranjenem okolju.« Jinho Jinza: »Bil sem še otrok, ko sta nekega zimskega večera Ignac Meden in moj oče prinesla domov plakat Mura je v moji deželi. Dišečega, svežega iz tiskarne. Takrat sem prvič izvedel za kaj se borijo. Uspelo jim je. Tudi nam bo in če bo potrebno, verjamem tudi v svoja sinova čez 30 let.«

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Na Tratah so zaznamovali 33 let bitke za Muro