Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na Tratah so zaznamovali 33 let bitke za Muro

 

Tadej Vesenjak: Lepo je biti na pravi strani!

Koncert proti elektrarnam na MuriV Muzeju norosti na Tratah, tik nad reko Muro, so konec tedna, s koncertom in razstavo zaznamovali 33 let bitke za ohranitev reke Mure. Tako dolgo namreč že traja nasprotovanje domačinov in naravovarstvenih strokovnjakov gradnji elektrarn ter podpora revitalizaciji ob tej edinstveni reki, na razstavi pa so prikazali fotografije, plakate, priponke in izrezke iz časopisov v 80. letih prejšnjega stoletja, ter posnetke z legendarnega koncerta Mura Fuck Off, ki je leta 1986 potekal v Murski Soboti. Provokativen naslov koncerta Mura Fuck Off so si namreč sposodili od prvoborcev, ki so leta 1986 pod tem naslovom priredili koncert v Murski Soboti, prireditev pa je Muzej norosti na Tratah pripravil s podporo Društva za preučevanje rib Slovenije, Zveze društev Moja Mura, Kampanjo Rešimo Muro in Svetovno organizacijo za varstvo narave (WWF).

Z razstavo od Zelenih gladiatorjev do ekoteroristov pa so na Tratah pokazali, da se zgodovina ponavlja in da današnje oblasti in zainteresirani za gradnjo posegajo po istih argumentih kot pred 33 leti. Gradivo za razstavo so iz Muzeja norosti iskali pri prvoborcih upora proti načrtovani gradnji elektrarn. Največ gradiva so pridobili iz arhiva pokojnega Štefana Smeja, ki ga je prispevala njegova hči Valentina Smej Novak, pa tudi iz arhiva fotografa Marjana Horvata, slikarja Ignaca Medena in naravovarstvenika Matjaža Ježa. Razstava bo do nadaljnjega na ogled v Muzeju norosti na gradu Cmurek na Tratah.
In kaj so o dogajanju na Tratah povedali nekateri akterji?
Muzej norosti, Trate: »Bitka za Muro je prerasla v boj za spoštovanje demokratičnih postopkov in zakonodaje ter zahtevo po minimalnem spoštovanju skupnega dobrega. Z leti prizadevanj za ohranitev Mure smo se naučili, da se ne borimo samo za ohranitev tekoče vode, naravne dediščine in značilne krajine, ampak tudi za ohranitev dostojanstva državljanov Slovenije.« Jani Kovačič; »Pred skoraj 30 leti smo se s podobnim koncertom zavzeli za Muro brez jezov. Takrat se je v Muri utopila češka družina, ki je bežala na Zahod. Po novem bo utopljena četrtina Prekmurja, žitnice Slovenije. To moramo preprečiti!« Tadej Vesenjak: »Proti elektrarnam na Müri sem zato, ker pri vsej zdravi pameti ne morem delovati drugače. Lepo je biti na pravi strani!« Dr. Zero: »Ohranitev reke Mure in prostora okoli nje je za nas zelo pomembna. Gre za naš življenjski prostor, kar nekaj pesmi, ki smo jih napisali, govori prav o Muri in življenju ob njej, zato Mura – Fuck Off". Nea: »Tisti, ki ne protestirajo, se strinjajo. S temi, ki bi uničili Muro, se ni mogoče strinjati.« Živi zid: »Mura v mojih očeh, Mura, hvala ti, potiskaš našo panonsko kri in veliš: privošči si. Zajemi moj ponos, moje skrivnosti, mojo norost, moj zven čist, iskren, razgaljen vame potopljen. Mura, hvala ti.« Pretty Serious: »Ker je stanje resno, ker zbuja skrb, ker se je treba glasno postaviti po robu in boriti. Zase, za vse tiste, ki ne zmorejo, za vse tiste, ki ne znajo, in za naravo. Eno samo. Ker planet B ne obstaja.« Pat Tern: »Prihajam iz Bistrice ob Sotli, kraja, poimenovanega po sotočju dveh rek, zato imam do pomena in magije rek močan odnos. Zgrožen sem nad možnostjo, da bi na Muri gradili hidroelektrarno. Čudovita reka, ki domačinom ogromno pomeni, mora ostati takšna, kot je. Ljudje se moramo vztrajno upirati vladavini pohlepa, kajti jasno vidimo, kam nas vodi.« Potato Mushroom: »Na koncert smo prišli, ker podpiramo vse zagovornike Mure, ker nočemo, da nam uničijo okolje zaradi hitrega zaslužka nekaj ljudi, saj si tudi sami želimo vzgajati svoje otroke in vnuke v ohranjenem okolju.« Jinho Jinza: »Bil sem še otrok, ko sta nekega zimskega večera Ignac Meden in moj oče prinesla domov plakat Mura je v moji deželi. Dišečega, svežega iz tiskarne. Takrat sem prvič izvedel za kaj se borijo. Uspelo jim je. Tudi nam bo in če bo potrebno, verjamem tudi v svoja sinova čez 30 let.«

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Na Tratah so zaznamovali 33 let bitke za Muro