Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V treh letih 300.000 ljudi na najvišjem slovenskem razglednem stolpu

 

Vinarium dočakal jubilejnega obiskovalca, to je Stjepan Križnik iz Steklarne Rogaška Slatina

Vinarium 300.000. obiskovalecMinulo soboto, le nekaj dni pred svetim Martinom, ko se bo mošt tudi uradno spremenil v vino, je ob najvišjem razglednem stolpu v Sloveniji, ki ga „imenujejo" po vinu, v Lendavskih (Dolgovaških) goricah, bilo posebej slovesno. Stolp Vinarium nad najbolj vzhodnim mestom v Sloveniji, Lendavo, je namreč v nekaj več kot treh letih od odprtja sprejel 300.000. obiskovalca. Stjepan Križnik je stolp obiskal v okviru sindikalnega izleta Steklarne Rogaška, prav on je predsednik omenjenega sindikata. Stolp sicer ponuja razgled na slovensko, madžarsko, avstrijsko in hrvaško pokrajino, a ker je dan krasila megla, je nagrajenec zelo vesel, da se bo zahvaljujoč nagradi še enkrat vrnil na stolp. Kot 300.000. obiskovalec je prejel nagrado za dve osebi. Sam pa, ko je videl tablo z napisom 300.000. je v šali dejal, da je menil, da je „zadel" denarno nagrado vredno 300 tisočakov.

Ob tej priložnosti, podobno kot skoraj vsak dan v letu, je obiskovalce pričakala tudi odlična lokalna kulinarična in vinska ponudba. Turistična zveza Lendava vabi je v okviru pričakovanja jubilejnega obiskovalca poskrbela za manjšo slovesnost in zabavno-kulturni program. Obiskovalce je že ob vhodu pozdravil akademski glasbenik Sašo Zver, lokalni vinarji pa so dan popestrili z bogato ponudbo vin iz Lendavskih in Dolgovaških goric, ki so jih z veseljem delili z obiskovalci stolpa. Skozi vrata stolpa je kot 300.000. obiskovalec stopil omenjeni Stjepan Križnik iz Rogaške Slatine, ki je prejel nagrado za dve osebi, ki poleg nočitve s kopanjem v Termah Lendava – Sava Hotels &Resorts, vključuje še ogled lendavskega gradu ter Muzeja meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva. Ogledal si bo lahko tudi lendavsko Sinagogo, poskusil pravi lendavski bograč ter si ponovno ogledal stolp Vinarium in si v Kolesarskem centru Murania izposodil e-kolo. Stjepan je ob prejemu nagrade izdal, da je »očitno izbral dober čas za obisk, a škoda, da se zaradi slabega vremena ne vidi moj Boč. A nič zato, saj sem prišel pogledat ta neverjeten stolp, da bom lahko poročal našemu županu v Rogaški Slatini, saj bi tudi mi želeli kaj takšnega, a člani obinskega sveta nekoliko nagajajo«.
Kakorkoli že, stolp Vinarium Lendava ostaja eden izmed najbolj obiskanih slovenskih turističnih objektov. Zanimanje in obisk stolpa Vinarium vsako leto vztrajno rasteta. Po 100.000. obiskovalki (iz Bakovcev), ki je stolp obiskala petega oktobra leta 2016 in 200.000. obiskovalcu (iz Maribora), ki ga je obiskal 30. septembra lani, tokratni 300.000. obiskovalec pomeni, da je tudi v tretjem letu obratovanja še vedno veliko zanimanja za najvišji razgledni stolp v Sloveniji. Janez Somi, predsednik Turistične zveze Lendava vabi, nam je zaupal, da je »zelo vesel, da lahko danes obdarimo že 300.000. obiskovalca tukaj na stolpu Vinarium v Lendavi. Stolp je bil odprt 2. septembra 2015 in ponosen sem, da ga vsako leto obišče okoli 100.000 ljudi. Ob zaključku tretjega leta delovanja smo se torej zelo razveselili že 300.000. jubilejnega obiskovalca in trudili se bomo, da ohranimo tak ritem še naprej.«
Pomurski Eifflov stolp, kot ga radi poimenujejo domačini, je do danes gostil že ogromno slovenskih, pa tudi precejšnje število tujih obiskovalcev. Vrhunce dosega predvsem v času praznikov, tako je letos 1. maja stolp obiskalo kar 1.728 obiskovalcev. Visok obisk pa so beležili tudi med velikonočnimi prazniki, ko je na stolp stopilo skupno več kot 3500 obiskovalcev. Stolp je skozi celo leto središče pestrega dogajanja, saj so pred kratkim tam gostili postojanko v sklopu mednarodnega relija električnih vozil, razglasitev naj kopališča Radia SI, v poletnem času je bil prizorišče festivala ljubiteljske kulture z nastopi društev. Tudi v prihodnje se obeta kar nekaj dogodkov, že prihodnji teden bodo na prizorišču stolpa pripravili martinovanje s pestrim programom.
»Stolp ima v povprečju 100.000 obiskovalcev na leto, kar je izjemen uspeh, celo večji, kot smo kadarkoli pričakovali. Vesel sem, da ta projekt dosega presežke in okolju vrača vložek. Stolp Vinarium je zelo obiskana turistična točka, na nas pa je, da ponudbo tukaj še razširimo, oživimo celotno vinsko turistično cesto v Lendavskih goricah ter poiščemo sinergijo s kulturnim in termalnim turizmom ter tako ostanemo zanimiva turistična destinacija,« je dejal župan Občine Lendava mag. Anton Balažek, ki so mu pred leti mnogi skeptiki očitali, da meče denar v nič. Mimogrede pa Balažek, po štirih mandatih, letos več ne bo kandidiral za župana Lendave.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V treh letih 300.000 ljudi na najvišjem slovenskem razglednem stolpu