Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ostanke ubitih živali odvrgli kar na obljudeno območje reke Mure

 

Dva kadavra različnih živali sta odvržena v zelenem škafu ležala ob stopnicah, ki jih vsakodnevno uporabljajo kajakaši in drugi obiskovalci tega umirjenega kotička ob reki

Kadavri na obrežju reke MureSrednja Bistrica – Prišla je zima in na podeželju je čas kolin, ko poleg tega, da pogine veliko prašičev, trpi tudi naravno okolje. Gozdovi, jarki ob cestah in druga bolj ali manj skrita območja, so polni svinjskih kož, drobovine in podobnih odpadkov po kolinah. In tako so te dni tudi na brežini reke Mure našli ostanke zavrženih živali, s čimer so zlasti okoljevarstveniki, a tudi drugi ljudje zdravega razuma, znova spoznali človeško neumnost, ki ne pozna meja. „V torek, 4. decembra 2018, je sprehajalka na nabrežju reke Mure v Srednji Bistrici, v občini Črenšovci, zagledala prizor, ki jo je popolnoma šokiral.

Dva kadavra različnih živali sta, odvržena v zelenem škafu ležala ob stopnicah, ki jih vsakodnevno uporabljajo kajakaši in drugi obiskovalci tega umirjenega kotička ob reki. Dvoje ostankov živali, na prvi pogled prašič in drobnica, tako kazita obljudeno območje, mirno oazo vedno večjega števila ljudi, ki mir in veselje najdejo prav tukaj", so sporočili ljubitelji reke Mure.
Na prvi pogled je izgledalo, da se je lastnik zavrženega tovora slednjega želel znebiti tako, da bi ga odnesla reka Mura. Po polomljeni plastiki sodeč, je neznanec (ali več njih) vse skupaj vrgel z nasipa, sila teže pa je poskrbela, da škaf z ostanki živali ni dosegel vode. Tako sedaj ležijo na nabrežju, le meter stran od stopnic, ki se vsakodnevno uporabljajo. Celoten prizor je toliko bolj žalosten, saj so ob stopnicah položene sveče, s katerimi vsako leto ovekovečijo spomin na žrtve reke Mure.
„Kar lahko vidimo tukaj, je katastrofa! Da so ljudje tako neodgovorni in še huje, nepremišljeni, me še zmeraj vsakič preseneti. Medtem, ko je odvoz ostankov živali omogočen pri pristojnih službah, nekdo še zmeraj najde toliko energije, da na skrivaj odpelje kože in črevo ter ga odvrže na mesto, kjer se poleti kopajo družine z otroki ter športno udejstvujejo mladi in stari. Ko bi potem to vsaj zakopali ali pustili v gozdu, kjer bi se lažje razgradilo ob pomoči živali, rastlin in mikroorganizmov. Seveda brez plastike! Človeška neumnost je res brezmejna," razlaga razočarana sprehajalka, ki je „okras" ob reki Muri odkrila. Krivec, odgovoren za dejanje, zaenkrat ostaja neznan. Sprehajalka se je takoj obrnila tako na Medobčinsko redarstvo Beltinci, kakor tudi na Veterinarski inšpektorat, kjer so dogodek že vzeli pod drobnogled in bodo zoper krivca, če ga odkrijejo, ustrezno ukrepali.
In medtem ko nekateri trdijo, da so za takšno stanje krive lokalne skupnosti – občine, ker da nimajo nastavljenih kontejnerjev za odlaganje ostankov po kolinah, je jasno, da temu ni tako. Odvoz podobnih 'ostankov' je v pristojnosti Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Živalska trupla na mestu pogina, usmrtitve oziroma zbiranja prevzame VHS - NVI, če drug predpis ne določa drugače, lahko pa izvajalec gospodarske javne službe prevzame trupla živali in zagotovi njihov prevoz s kraja pogina, usmrtitve oziroma zbiranja do vmesnega obrata ali do predelovalnega obrata. V kolikor koga skrbijo stroški, je ta skrb nepotrebna, saj se odvoz trupel poginulih živali ne zaračunava, saj jih imetniki živali krijejo s plačevanjem pristojbin za Veterinarsko higiensko službo. Mimogrede omenjena enota v Murski Soboti je dosegljiva na številki 02 521 1991.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ostanke ubitih živali odvrgli kar na obljudeno območje reke Mure