Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Moravskih Toplicah in Dobrovniku nastaja „Pravljični park"

 

Tudi knjižno gradivo lahko popestri turistično ponudbo

Goldina pride domovVsled pomanjkanja atraktivnih turističnih storitev za družine z otroki je ob meji med Slovenijo in Madžarsko nastal mednarodni projekt TELE-KA-LAND, ki vnaša ureditev novih turističnih atrakcij namenjenih tej ciljni skupini na čezmejnem območju. V okviru projekta se vzpostavlja TELE-KA-LAND mreža Pravljičnih parkov v naseljih Nagyrecse in Magyarszerdahely na Madžarskem ter v Dobrovniku in Moravskih Toplicah na slovenski strani. Projekt, v katerem sodelujejo projektni partnerji: TIC Moravske Toplice, Zavod za okolje in turizem Dobrovnik, Občina Nagyrecse kot vodilni partner, Občina Magyarszerdahely, Univerza Pannon Nagykanizsa, se izvaja od 1.1.2018 do 31.12.2020 v sklopu Program sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Madžarska, sofinanciranega iz ESRR.

Prvi korak k vzpostavitvi Pravljičnega parka v Moravskih Toplicah je bila priprava ideje zgodbe in predlogov pravljičnih likov ter definiranje lokacije Pravljičnega parka, ki je zasnovan in je v fazi realizacije v gozdičku Čreta v Moravskih Toplicah. Ob projektu TELE-KA-LAND in razvoju likov za Pravljični park je nastala pravljica Goldina pride domov izpod peresa Romana Buzetija. Simpatično pravljico smo izdali v knjižni obliki, ki jo je s svojimi ilustracijami obogatila ilustratorska Anita Pertoci.
Kako so nastali pravljični liki in pravljica? Najprej se je rodila zgodba o buči, ki sta jo pisatelj in ilustratorka idejno ustvarjala skupaj. Ustvariti sta želela poučno zgodbo, ki zaobjema tako prekmurske domače pridelke, drevo, značilno za to pokrajino, in vrelec, ki zdravi. Z oblikovanjem treh glavnih likov je nastala osnova za Pravljični park in pravljico. Buča Goldina, Bukev Beti in skrivnostni vrelec Termalion so s pravljico in z ilustracijo v slikanici dobili tudi končno obliko in vsak svoj značaj. Vsled nastajajoči pravljici je ilustratorka premišljeno oblikovala predloge vseh glavnih likov za lesene skulpture v Pravljičnem parku. Goldina je radoživa in srčna buča, ki jo vleče v širni svet, vstran od rodne zaplate zemlje od gorskem izviru. Verjame, da je vse mogoče, sledi notranjemu glasu in s svojo srčnostjo na svojo pot pritegne prave prijatelje in zanimive dogodke. Bukev Beti je zadržano, a radovedno drevo, ki se po prvih neuspelih poskusih sprijazni s svojo usodo negibnega drevesa. S pomočjo prijateljice Goldine pa spozna, da je sama sposobna neverjetnih stvari. Izvir in hkrati vrelec Termalion je modri in igrivi vir vode, ki je tu že od nekdaj, je tu in tam. S svojo vodo poskrbi za srečo in veselje. Pravljica Goldina pride domov govori o tem, kako se radoživa in srčna buča Goldina odloči zapustiti rodno zaplato zemlje ob gorskem izviru in raziskati svet. S prijateljico bukvijo Beti se po majhnem potočku odpravi na pot. Po številnih dogodivščinah priplujeta do dežele, kjer Goldino preplavi občutek topline. Po srečanju s sestrami in brati bučami spozna, da je našla svoj dom. To pa še ni zadnje spoznanje...
O avtorjih:
Goldina pride domovPisatelj Roman Buzeti, univerzitetni diplomirani komunikolog, zaposlen v murskosoboški poslovni enoti Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, se s pravljicami in drugimi zgodbami srečuje že vse svoje življenje. Kot otrok jih je rad poslušal in prebiral, še danes pa verjame v njihovo moč. Na pot ustvarjanja pravljic ga je pospremila najstarejša hči Živa, ki se je kot majhen otrok hitro naveličala poslušanja standardnih Grimmovih, Andersonovih in drugih pravljic. Namesto njih si je nekega večera pred spanjem zaželela slišati pravljico o deklici, ki je imela prekratke hlače, pa pravljico o steni, tudi pravljico o treh črtah. Obojestransko zadovoljstvo je tlakovalo pot v ustvarjanje številnih zgodb in pravljic iz tega in drugih svetov. Čeravno velika večina izmišljenih dogodivščin ni ostala zapisanih, je informacija o teh na prijateljskih srečanjih prišla do Anite Pertoci, modne oblikovalke in ilustratorke. Ker je nekaj časa nazaj sama dobila spodbudo ali kot pravi »brco v rit« za ilustriranje pravljice od Simone Rituper, jo je predala še naprej Romanu Buzetiju za ustvarjanje svojih novih pravljic. Povabilo TIC Moravske Toplice je vodilo v sodelovanje in nastala je pravljica Goldina pride domov.
Ilustratorka Anita Pertoci je leta 2007 začela svojo pot ustvarjanja kot modna oblikovalka pri podjetju Mura v Murski Soboti. Kreirala je obleke v katerih so zmagale tri kandidatke za Miss Slovenije. Kariero oblikovalke je nadaljevala v Münchnu, kjer je oblikovala kolekcije za tuje znamke kot so Fussl, Opus, Gerry Weber, Street One in druge. Ker si je v Sloveniji želela ustvariti dom za družino se je vrnila in prilagodila delo družinskemu tempu. Tako se je leta 2013 začela ukvarjati z ilustriranjem otroških knjig in grafičnim oblikovanjem.
Slikanica Goldina pride domov je na voljo v TIC Moravske Toplice in sicer zaenkrat samo v slovenskem jeziku.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V Moravskih Toplicah in Dobrovniku nastaja „Pravljični park"