Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Moravskih Toplicah in Dobrovniku nastaja „Pravljični park"

 

Tudi knjižno gradivo lahko popestri turistično ponudbo

Goldina pride domovVsled pomanjkanja atraktivnih turističnih storitev za družine z otroki je ob meji med Slovenijo in Madžarsko nastal mednarodni projekt TELE-KA-LAND, ki vnaša ureditev novih turističnih atrakcij namenjenih tej ciljni skupini na čezmejnem območju. V okviru projekta se vzpostavlja TELE-KA-LAND mreža Pravljičnih parkov v naseljih Nagyrecse in Magyarszerdahely na Madžarskem ter v Dobrovniku in Moravskih Toplicah na slovenski strani. Projekt, v katerem sodelujejo projektni partnerji: TIC Moravske Toplice, Zavod za okolje in turizem Dobrovnik, Občina Nagyrecse kot vodilni partner, Občina Magyarszerdahely, Univerza Pannon Nagykanizsa, se izvaja od 1.1.2018 do 31.12.2020 v sklopu Program sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Madžarska, sofinanciranega iz ESRR.

Prvi korak k vzpostavitvi Pravljičnega parka v Moravskih Toplicah je bila priprava ideje zgodbe in predlogov pravljičnih likov ter definiranje lokacije Pravljičnega parka, ki je zasnovan in je v fazi realizacije v gozdičku Čreta v Moravskih Toplicah. Ob projektu TELE-KA-LAND in razvoju likov za Pravljični park je nastala pravljica Goldina pride domov izpod peresa Romana Buzetija. Simpatično pravljico smo izdali v knjižni obliki, ki jo je s svojimi ilustracijami obogatila ilustratorska Anita Pertoci.
Kako so nastali pravljični liki in pravljica? Najprej se je rodila zgodba o buči, ki sta jo pisatelj in ilustratorka idejno ustvarjala skupaj. Ustvariti sta želela poučno zgodbo, ki zaobjema tako prekmurske domače pridelke, drevo, značilno za to pokrajino, in vrelec, ki zdravi. Z oblikovanjem treh glavnih likov je nastala osnova za Pravljični park in pravljico. Buča Goldina, Bukev Beti in skrivnostni vrelec Termalion so s pravljico in z ilustracijo v slikanici dobili tudi končno obliko in vsak svoj značaj. Vsled nastajajoči pravljici je ilustratorka premišljeno oblikovala predloge vseh glavnih likov za lesene skulpture v Pravljičnem parku. Goldina je radoživa in srčna buča, ki jo vleče v širni svet, vstran od rodne zaplate zemlje od gorskem izviru. Verjame, da je vse mogoče, sledi notranjemu glasu in s svojo srčnostjo na svojo pot pritegne prave prijatelje in zanimive dogodke. Bukev Beti je zadržano, a radovedno drevo, ki se po prvih neuspelih poskusih sprijazni s svojo usodo negibnega drevesa. S pomočjo prijateljice Goldine pa spozna, da je sama sposobna neverjetnih stvari. Izvir in hkrati vrelec Termalion je modri in igrivi vir vode, ki je tu že od nekdaj, je tu in tam. S svojo vodo poskrbi za srečo in veselje. Pravljica Goldina pride domov govori o tem, kako se radoživa in srčna buča Goldina odloči zapustiti rodno zaplato zemlje ob gorskem izviru in raziskati svet. S prijateljico bukvijo Beti se po majhnem potočku odpravi na pot. Po številnih dogodivščinah priplujeta do dežele, kjer Goldino preplavi občutek topline. Po srečanju s sestrami in brati bučami spozna, da je našla svoj dom. To pa še ni zadnje spoznanje...
O avtorjih:
Goldina pride domovPisatelj Roman Buzeti, univerzitetni diplomirani komunikolog, zaposlen v murskosoboški poslovni enoti Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, se s pravljicami in drugimi zgodbami srečuje že vse svoje življenje. Kot otrok jih je rad poslušal in prebiral, še danes pa verjame v njihovo moč. Na pot ustvarjanja pravljic ga je pospremila najstarejša hči Živa, ki se je kot majhen otrok hitro naveličala poslušanja standardnih Grimmovih, Andersonovih in drugih pravljic. Namesto njih si je nekega večera pred spanjem zaželela slišati pravljico o deklici, ki je imela prekratke hlače, pa pravljico o steni, tudi pravljico o treh črtah. Obojestransko zadovoljstvo je tlakovalo pot v ustvarjanje številnih zgodb in pravljic iz tega in drugih svetov. Čeravno velika večina izmišljenih dogodivščin ni ostala zapisanih, je informacija o teh na prijateljskih srečanjih prišla do Anite Pertoci, modne oblikovalke in ilustratorke. Ker je nekaj časa nazaj sama dobila spodbudo ali kot pravi »brco v rit« za ilustriranje pravljice od Simone Rituper, jo je predala še naprej Romanu Buzetiju za ustvarjanje svojih novih pravljic. Povabilo TIC Moravske Toplice je vodilo v sodelovanje in nastala je pravljica Goldina pride domov.
Ilustratorka Anita Pertoci je leta 2007 začela svojo pot ustvarjanja kot modna oblikovalka pri podjetju Mura v Murski Soboti. Kreirala je obleke v katerih so zmagale tri kandidatke za Miss Slovenije. Kariero oblikovalke je nadaljevala v Münchnu, kjer je oblikovala kolekcije za tuje znamke kot so Fussl, Opus, Gerry Weber, Street One in druge. Ker si je v Sloveniji želela ustvariti dom za družino se je vrnila in prilagodila delo družinskemu tempu. Tako se je leta 2013 začela ukvarjati z ilustriranjem otroških knjig in grafičnim oblikovanjem.
Slikanica Goldina pride domov je na voljo v TIC Moravske Toplice in sicer zaenkrat samo v slovenskem jeziku.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V Moravskih Toplicah in Dobrovniku nastaja „Pravljični park"