Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S skupnimi močmi zaščititi živali

 

Policisti, lokalne skupnosti, veterinarji, nevladne organizacije, ljubitelji živali... na okrogli mizi o zaščiti živali

Mučenje živaliMurska Sobota – Glede na to, da je na skrajnjem severovzhodu države še vedno veliko (menda največ v državi sploh) primerov mučenja, trpinčenja, zanemarjanja in tudi protizakonitega ubijanja živali, so vedno dobrodošle aktivnosti, ki bi to stanje izboljšale. In zato so Policijska uprava Murska Sobota, IPA Regionalni klub za Pomurje in Društvo za zaščito živali Pomurja, s skupnimi močmi, pripravili odmevno in dobro obiskano okroglo mizo z naslovom »Zaščita živali«.

Na dogodku, ki je potekal na Policijski postaji v Murski Soboti, in katerega se je udeležilo veliko poslušalcev in razpravljalcev, so svoje poglede in razmišljanja predstavili policisti (direktor PU Murska Sobota Drago Ribaš, in policijski inšpektor, vodja enote za službene pse Drago Kocbek), veterinarji (direktor Veterinarie Murska Sobota in zavetišča Mala hiša Marjan Ivan Kerčmar, dr. vet. med. in Xsena Curkov Novak, dr. vet. med, vodja Veterinarske inšpekcije – izpostava Murska Sobota), predstavnici Društva za zaščito živali Pomurja (Breda Habjanič in Petra Gjureć), predstavnik zavetišča za živali, predstavnik lokalnih skupnosti (direktor uprave Mestne občine Murska Sobota Bojan Petrijan) idr.

Vsem skupaj je bil enak cilj: boljša skrb in odgovornost lastnikov do živali. Vsi skupaj so se tudi strinjali, da se na področju zaščite živali lahko stori še marsikaj. Bili so še enotnega mnenja, da je Zakon o zaščiti živali potreben, predvsem ga je treba še dopolniti. Kot je bilo slišati, je tudi na tem področju eno teorija, druga pa praksa. „V Pomurju v zadnjem času ugotavljamo problematiko na področju varstva in zaščite živali,” je povedal direktor PU Murska Sobota Drago Ribaš. Prvi mož soboške policijske uprave meni, da so težave predvsem na področju informiranosti glede organa, ki je pristojen za področje zaščite živali, s tovrstnimi dogodki in javnimi debatami pa se izboljšuje stanje odgovornosti pri lastnikih hišnih ljubljenčkov ter skrbnikih živali. Največja težava pri zaščiti živali je po besedah direktorja PU Murska Sobota Draga Ribaša zakonodaja, predvsem področje pristojnosti in obravnavanja primerov kršitev.

„Razlog za izvedbo dogodka je še vedno neurejeno stanje na področju zaščite živali, tako v Sloveniji, kakor tudi v Pomurju, kjer je še za korak slabša situacija kakor v Sloveniji nasploh. Da so psi vsakodnevno zaprti v bokse brez rednega gibanja, brez redne oskrbe, brez pravilne hrane, takšne stvari se danes ne bi smele dogajati. V primeru nepravilnega ravnanja ali mučenja živali je v prvi vrsti pristojen VURS ,” je pojasnila predsednica društva za zaščito živali Pomurja Breda Habjanič, ki meni, da je zakonodaja dobra, želijo pa si izboljšanje stanja na področju nege in skrbništva predvsem domačih živali. Zato je eden izmed razlogov za izvedbo tokratne javne debate, po besedah Habjaničeve tudi izboljšanje relacij med organi, ki posredujejo pri tovrstnih zlorabah in kršitvah.

Zbrani gostje in predavatelji so se dotaknili tako teoretičnega oz. zakonodajnega dela, kot praktičnega dela zaščite in varstva živali, manjkalo pa ni niti napotkov o pravilnem ravnanju lastnikov v določenih primerih, ko se skrbnik s svojim hišnim ljubljenčkom poda med ljudi.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali S skupnimi močmi zaščititi živali