Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi konji potrebujejo dom in hrano!

 

Aktivisti Društva za zaščito konj iščejo krmo in posvojitelje za številne plemenite živali, ki jih nekateri zavržejo ali pa pošiljajo v klavnico

KonjiSplošna gospodarska kriza se je očitno zavlekla v vse pore našega življenja. Poleg ljudi jo vedno bolj čutijo tudi živali ter vsi drugi povezani s takšnimi in drugačnimi štirinožci oz. drugimi živalmi.

K sreči pa med nami obstajajo mnogi dobrosrčni prostovoljci in posamezniki, ki jim ni vseeno za usodo zapuščenih, zavrženih in zanemarjenih živali, ki nedolžne morajo prenašati svoje „človeške gospodarje“, ki pogosto ne vedo poskrbeti niti zase in svoje družine, kako bi potem za živali. Žal jim pogosto pomaga tudi zakonodaja, pravzaprav tisti, ki ne izvajajo določb zakona, tako da tisoče takšnih in drugačnih nemočnih živali trpi in prenaša pravi terorizem. In če že uradne inštitucije ne morejo ali pogosto niti nočejo ustrezno pomagati živalim in jih reševati iz nemogočih razmer, potem so tukaj aktivisti različnih društev za zaščito živali ter sploh ljubitelji teh živih bitij. Med slednjimi so tudi številni člani in simpatizerji društva za zaščito konj.

Prav slovenski ljubitelji konj običajno pozdravljajo s posebnim pozdravom: Konji imajo pet src; eno v prsih in po eno v vsakem kopitu! In če že drži, da imajo konji pet src, potem imajo gotovo tudi članice in člani Društva za pomoč konjem, ki ima sedež na Zvezni ulici 2B v Ljubljani, in ki deluje na območju cele Slovenije, najmanj dva srca. Prav po zaslugi slednjih, ki delajo volontersko in svoj prosti čas koristijo za dobro živali, se je namreč po vsej Sloveniji veliko konj različnih pasem, velikosti in starosti, izognilo trpljenju, trpinčenju in celo zakolu. Mnogi lepotci so po njihovi zaslugi našli novi dom, nova prostranstva na pašnikih in v gozdovih, veliko topline v hlevih in veliko ljubezni novih lastnikov ali skrbnikov. Žal pa tudi pri njih ne tečejo med in mleko, tako da kljub veliki želji, pogosto ne morejo pomagati tem plemenitim živalim, saj jim zlasti v zimskem in pomladnem času med drugim zmanjka tudi krme, še zlasti za tiste živali, ki jih imajo v svojem „zbirališču“ za konje v Velenju.

Prav tam namreč konča največ živali, ki sta jim usoda in boginja Fortuna, v življenju namenili grozno slabe in nič kaj prijetne izkušnje. Prav zaradi vseh možnih grozot, ki jim povzročijo ljudje, takšne živali tudi v „azilu“ ter pozneje pri novih in boljših lastnikih, težko zaupajo v človeka, in se bojijo že njegovega dotika. Večina tovrstnih živali, ki jih aktivisti društva in drugi ljubitelji konj ter živali sploh rešijo iz krempljev groze, v svojem življenju okusijo vso grenkobo konjskega življenja, še posebej je hudo nazadnje, ko se jim življenje zaključi v zbirnem centru pri mesarju. A tudi od tam, enako kot iz številnih hlevov pri nevestnih lastnikih, jih najdejo aktivisti društva, ki jim potem nudijo ustreznejši dom, prehrano, gibanje, socializacijo..., naposled pa dom, bodisi na daljavo, bodisi fizično. Žal pa je vedno težje priti do krme, torej tudi do denarja za nabavo slednje, potem za veterinarsko oskrbo ter druge potrebščine in stroške.

„Dobro je, da nismo vsi ljudje hudobni, in ne trpinčimo ter ne zanemarjamo živali, torej tudi konj ne. A tudi mi, ki skušamo pomagati živalim nismo vsemogoči, tako da pogosto potrebujemo pomoč. In v veliko pomoč so nam tudi prispevki v medijih, kjer ljudje izvedo za naše aktivnosti, hkrati pa izvedo o življenjskih zgodbah konj, ki jih je veliko in ena je bolj žalostna od druge: "Tako nam vsi ljudje dobre volje lažje pomagajo, saj se zavedajo kako humano je naše delo“, nam je razlagala Natalija Nedeljko, operativni vodja del v Društvu za zaščito konj Slovenije in oskrbnica konj v prehodnih boksih v Velenju, ki dodaja, da je najlepši občutek, ko živali dopoveš, da tudi ljudje nismo vsi hudobni.

Prav zato v Velenju trenutno potrebujejo predvsem krmo ter seveda denar za njeno nabavo. Od zadnje večje nabave krme, novembra lani, do danes, je rešenih kar nekaj konj, precej jih je tudi našlo dom, nekaj jih ostaja, nekateri so novi. Toliko konj kar nekaj poje, zato krme spet primanjkuje. „Že pred leti in zlasti lani smo velikokrat prosili za pomoč, tudi letos očitno brez pomoči ljudi dobre volje iz cele države, dela ne bomo zmogli nadaljevati. Od zadnje nabave krme v novembru, je pri nas domovalo kar nekaj konj: Drimka, Meggy, Lili, Bink, Gai, Maestoso, King, Bobi, Eva, Nero, Val, Mrhica, Miško, Lafaet,Zofi,... Nekaterim je že uspelo najti domove, nekateri ostajajo in čakajo nanje. Vsi imajo nekaj skupnega: njihova življenja so bila težka, po nekaterih so padali udarci, eni so trpeli lakoto, nad drugimi so se psihično izživljali. Danes tukaj stalno domujejo Meggy, Miško in Mrhica, rešenčki, ki razveseljujejo naše obiskovalce, še posebej otroke, na nov dom še čakajo Val, Nero, Bink, Lafaet in Bobi, Zofi pa si mora svoje hude rane zdraviti na kliniki v Ljubljani“, pravi Natalija Nedeljko, ki se obračamo na širšo javnost s prošnjo, da pomagamo živalim, ki so jim uspeli rešiti življenja in čakajo na nove domove v prehodnih boksih v Velenju.

Tudi tokrat prosijo za finančno pomoč za nakup sena. „Imamo ga še za kakšen teden ali dva, potem nam ga bo zmanjkalo. Z velikimi napori nekako uspevamo mesečno pridobivati dovolj sredstev za pokrivanje najemnine boksov in nakup nastilja, nakup krme pa je vseeno prevelik znesek, ki ga kljub varčevanju, brez vaše pomoči, nikakor ne moremo spraviti skupaj. Povrhu vsega se je na trgu pojavilo še pomanjkanje sena, kar nam še toliko bolj otežuje vse delo. Prosim vse, ki lahko pomagajo po svojih močeh, zbrati moramo vsaj 1500 €, da lahko nabavimo krmo Prosimo, da vaša cenjena nakazila nakažete na račun: Društvo za zaščito konj, prehodni boksi Velenje, Šercerjeva 9, 3320 Velenje TRR: SI56 1010-0005-0589-375 (Banka Koper) s pripisom »za seno«. Vsakega, še tako majhnega nakazila bomo izredno veseli in zanj iz srca hvaležni“, dodaja naša sogovornica Natalija Nedeljko, operativni vodja del v društvu in oskrbnica konj v prehodnih boksih v Velenju (GSM: 040/229-993 ali 040/830-766).

 

ČE IMAŠ SRCE!

Žalostni so ljubitelji živali in sploh ljudje dobre volje, ki jim ni vseeno kako nekateri ravnajo z živimi bitji, ko praktično vsakodnevno srečujejo primere nezaslišanega, takšnega in drugačnega trpinčenja, tako hišnih ljubljenčkov kot komercialnih živali. Zato po lastnih zmožnostih in iznajdljivosti skušajo, tako ali drugače pomagati. Enim trpinčenim živalim iščejo novi dom, drugim pomagajo z zbiranjem finančnih sredstev za zdravila in hrano, tretje s pomočjo uradnih veterinarjev – inšpektorjev, odvzamejo in začasno odpeljejo v zavetišča... „Žival ti nekako zleze pod kožo, je skoraj tako, kot zrak, ki ga dihaš, kot voda, ki jo moraš imeti. Sprva je hudo, še zlasti ko občutiš, da je sama že zdavnaj obupala in da se je že vdala v usodo, da pač na njegovo pot sonce ne bo več posijalo, da ne bo več prijetnega in spokojnega življenja, pod okriljem in z ljubeznijo lastnika. Tako trpinčene, zapuščene, osamljene in otožne duše že ne moreš spregledati, ali pač, če nimaš srca“, razlagajo borci za zaščito živali, ki so prepričani, da je med ljudmi še vedno veliko tistih prvih, ki ne morejo spregledati trpinčenih in pomoči potrebnih živali!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Tudi konji potrebujejo dom in hrano!