Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi konji potrebujejo dom in hrano!

 

Aktivisti Društva za zaščito konj iščejo krmo in posvojitelje za številne plemenite živali, ki jih nekateri zavržejo ali pa pošiljajo v klavnico

KonjiSplošna gospodarska kriza se je očitno zavlekla v vse pore našega življenja. Poleg ljudi jo vedno bolj čutijo tudi živali ter vsi drugi povezani s takšnimi in drugačnimi štirinožci oz. drugimi živalmi.

K sreči pa med nami obstajajo mnogi dobrosrčni prostovoljci in posamezniki, ki jim ni vseeno za usodo zapuščenih, zavrženih in zanemarjenih živali, ki nedolžne morajo prenašati svoje „človeške gospodarje“, ki pogosto ne vedo poskrbeti niti zase in svoje družine, kako bi potem za živali. Žal jim pogosto pomaga tudi zakonodaja, pravzaprav tisti, ki ne izvajajo določb zakona, tako da tisoče takšnih in drugačnih nemočnih živali trpi in prenaša pravi terorizem. In če že uradne inštitucije ne morejo ali pogosto niti nočejo ustrezno pomagati živalim in jih reševati iz nemogočih razmer, potem so tukaj aktivisti različnih društev za zaščito živali ter sploh ljubitelji teh živih bitij. Med slednjimi so tudi številni člani in simpatizerji društva za zaščito konj.

Prav slovenski ljubitelji konj običajno pozdravljajo s posebnim pozdravom: Konji imajo pet src; eno v prsih in po eno v vsakem kopitu! In če že drži, da imajo konji pet src, potem imajo gotovo tudi članice in člani Društva za pomoč konjem, ki ima sedež na Zvezni ulici 2B v Ljubljani, in ki deluje na območju cele Slovenije, najmanj dva srca. Prav po zaslugi slednjih, ki delajo volontersko in svoj prosti čas koristijo za dobro živali, se je namreč po vsej Sloveniji veliko konj različnih pasem, velikosti in starosti, izognilo trpljenju, trpinčenju in celo zakolu. Mnogi lepotci so po njihovi zaslugi našli novi dom, nova prostranstva na pašnikih in v gozdovih, veliko topline v hlevih in veliko ljubezni novih lastnikov ali skrbnikov. Žal pa tudi pri njih ne tečejo med in mleko, tako da kljub veliki želji, pogosto ne morejo pomagati tem plemenitim živalim, saj jim zlasti v zimskem in pomladnem času med drugim zmanjka tudi krme, še zlasti za tiste živali, ki jih imajo v svojem „zbirališču“ za konje v Velenju.

Prav tam namreč konča največ živali, ki sta jim usoda in boginja Fortuna, v življenju namenili grozno slabe in nič kaj prijetne izkušnje. Prav zaradi vseh možnih grozot, ki jim povzročijo ljudje, takšne živali tudi v „azilu“ ter pozneje pri novih in boljših lastnikih, težko zaupajo v človeka, in se bojijo že njegovega dotika. Večina tovrstnih živali, ki jih aktivisti društva in drugi ljubitelji konj ter živali sploh rešijo iz krempljev groze, v svojem življenju okusijo vso grenkobo konjskega življenja, še posebej je hudo nazadnje, ko se jim življenje zaključi v zbirnem centru pri mesarju. A tudi od tam, enako kot iz številnih hlevov pri nevestnih lastnikih, jih najdejo aktivisti društva, ki jim potem nudijo ustreznejši dom, prehrano, gibanje, socializacijo..., naposled pa dom, bodisi na daljavo, bodisi fizično. Žal pa je vedno težje priti do krme, torej tudi do denarja za nabavo slednje, potem za veterinarsko oskrbo ter druge potrebščine in stroške.

„Dobro je, da nismo vsi ljudje hudobni, in ne trpinčimo ter ne zanemarjamo živali, torej tudi konj ne. A tudi mi, ki skušamo pomagati živalim nismo vsemogoči, tako da pogosto potrebujemo pomoč. In v veliko pomoč so nam tudi prispevki v medijih, kjer ljudje izvedo za naše aktivnosti, hkrati pa izvedo o življenjskih zgodbah konj, ki jih je veliko in ena je bolj žalostna od druge: "Tako nam vsi ljudje dobre volje lažje pomagajo, saj se zavedajo kako humano je naše delo“, nam je razlagala Natalija Nedeljko, operativni vodja del v Društvu za zaščito konj Slovenije in oskrbnica konj v prehodnih boksih v Velenju, ki dodaja, da je najlepši občutek, ko živali dopoveš, da tudi ljudje nismo vsi hudobni.

Prav zato v Velenju trenutno potrebujejo predvsem krmo ter seveda denar za njeno nabavo. Od zadnje večje nabave krme, novembra lani, do danes, je rešenih kar nekaj konj, precej jih je tudi našlo dom, nekaj jih ostaja, nekateri so novi. Toliko konj kar nekaj poje, zato krme spet primanjkuje. „Že pred leti in zlasti lani smo velikokrat prosili za pomoč, tudi letos očitno brez pomoči ljudi dobre volje iz cele države, dela ne bomo zmogli nadaljevati. Od zadnje nabave krme v novembru, je pri nas domovalo kar nekaj konj: Drimka, Meggy, Lili, Bink, Gai, Maestoso, King, Bobi, Eva, Nero, Val, Mrhica, Miško, Lafaet,Zofi,... Nekaterim je že uspelo najti domove, nekateri ostajajo in čakajo nanje. Vsi imajo nekaj skupnega: njihova življenja so bila težka, po nekaterih so padali udarci, eni so trpeli lakoto, nad drugimi so se psihično izživljali. Danes tukaj stalno domujejo Meggy, Miško in Mrhica, rešenčki, ki razveseljujejo naše obiskovalce, še posebej otroke, na nov dom še čakajo Val, Nero, Bink, Lafaet in Bobi, Zofi pa si mora svoje hude rane zdraviti na kliniki v Ljubljani“, pravi Natalija Nedeljko, ki se obračamo na širšo javnost s prošnjo, da pomagamo živalim, ki so jim uspeli rešiti življenja in čakajo na nove domove v prehodnih boksih v Velenju.

Tudi tokrat prosijo za finančno pomoč za nakup sena. „Imamo ga še za kakšen teden ali dva, potem nam ga bo zmanjkalo. Z velikimi napori nekako uspevamo mesečno pridobivati dovolj sredstev za pokrivanje najemnine boksov in nakup nastilja, nakup krme pa je vseeno prevelik znesek, ki ga kljub varčevanju, brez vaše pomoči, nikakor ne moremo spraviti skupaj. Povrhu vsega se je na trgu pojavilo še pomanjkanje sena, kar nam še toliko bolj otežuje vse delo. Prosim vse, ki lahko pomagajo po svojih močeh, zbrati moramo vsaj 1500 €, da lahko nabavimo krmo Prosimo, da vaša cenjena nakazila nakažete na račun: Društvo za zaščito konj, prehodni boksi Velenje, Šercerjeva 9, 3320 Velenje TRR: SI56 1010-0005-0589-375 (Banka Koper) s pripisom »za seno«. Vsakega, še tako majhnega nakazila bomo izredno veseli in zanj iz srca hvaležni“, dodaja naša sogovornica Natalija Nedeljko, operativni vodja del v društvu in oskrbnica konj v prehodnih boksih v Velenju (GSM: 040/229-993 ali 040/830-766).

 

ČE IMAŠ SRCE!

Žalostni so ljubitelji živali in sploh ljudje dobre volje, ki jim ni vseeno kako nekateri ravnajo z živimi bitji, ko praktično vsakodnevno srečujejo primere nezaslišanega, takšnega in drugačnega trpinčenja, tako hišnih ljubljenčkov kot komercialnih živali. Zato po lastnih zmožnostih in iznajdljivosti skušajo, tako ali drugače pomagati. Enim trpinčenim živalim iščejo novi dom, drugim pomagajo z zbiranjem finančnih sredstev za zdravila in hrano, tretje s pomočjo uradnih veterinarjev – inšpektorjev, odvzamejo in začasno odpeljejo v zavetišča... „Žival ti nekako zleze pod kožo, je skoraj tako, kot zrak, ki ga dihaš, kot voda, ki jo moraš imeti. Sprva je hudo, še zlasti ko občutiš, da je sama že zdavnaj obupala in da se je že vdala v usodo, da pač na njegovo pot sonce ne bo več posijalo, da ne bo več prijetnega in spokojnega življenja, pod okriljem in z ljubeznijo lastnika. Tako trpinčene, zapuščene, osamljene in otožne duše že ne moreš spregledati, ali pač, če nimaš srca“, razlagajo borci za zaščito živali, ki so prepričani, da je med ljudmi še vedno veliko tistih prvih, ki ne morejo spregledati trpinčenih in pomoči potrebnih živali!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Tudi konji potrebujejo dom in hrano!