Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi konji potrebujejo dom in hrano!

 

Aktivisti Društva za zaščito konj iščejo krmo in posvojitelje za številne plemenite živali, ki jih nekateri zavržejo ali pa pošiljajo v klavnico

KonjiSplošna gospodarska kriza se je očitno zavlekla v vse pore našega življenja. Poleg ljudi jo vedno bolj čutijo tudi živali ter vsi drugi povezani s takšnimi in drugačnimi štirinožci oz. drugimi živalmi.

K sreči pa med nami obstajajo mnogi dobrosrčni prostovoljci in posamezniki, ki jim ni vseeno za usodo zapuščenih, zavrženih in zanemarjenih živali, ki nedolžne morajo prenašati svoje „človeške gospodarje“, ki pogosto ne vedo poskrbeti niti zase in svoje družine, kako bi potem za živali. Žal jim pogosto pomaga tudi zakonodaja, pravzaprav tisti, ki ne izvajajo določb zakona, tako da tisoče takšnih in drugačnih nemočnih živali trpi in prenaša pravi terorizem. In če že uradne inštitucije ne morejo ali pogosto niti nočejo ustrezno pomagati živalim in jih reševati iz nemogočih razmer, potem so tukaj aktivisti različnih društev za zaščito živali ter sploh ljubitelji teh živih bitij. Med slednjimi so tudi številni člani in simpatizerji društva za zaščito konj.

Prav slovenski ljubitelji konj običajno pozdravljajo s posebnim pozdravom: Konji imajo pet src; eno v prsih in po eno v vsakem kopitu! In če že drži, da imajo konji pet src, potem imajo gotovo tudi članice in člani Društva za pomoč konjem, ki ima sedež na Zvezni ulici 2B v Ljubljani, in ki deluje na območju cele Slovenije, najmanj dva srca. Prav po zaslugi slednjih, ki delajo volontersko in svoj prosti čas koristijo za dobro živali, se je namreč po vsej Sloveniji veliko konj različnih pasem, velikosti in starosti, izognilo trpljenju, trpinčenju in celo zakolu. Mnogi lepotci so po njihovi zaslugi našli novi dom, nova prostranstva na pašnikih in v gozdovih, veliko topline v hlevih in veliko ljubezni novih lastnikov ali skrbnikov. Žal pa tudi pri njih ne tečejo med in mleko, tako da kljub veliki želji, pogosto ne morejo pomagati tem plemenitim živalim, saj jim zlasti v zimskem in pomladnem času med drugim zmanjka tudi krme, še zlasti za tiste živali, ki jih imajo v svojem „zbirališču“ za konje v Velenju.

Prav tam namreč konča največ živali, ki sta jim usoda in boginja Fortuna, v življenju namenili grozno slabe in nič kaj prijetne izkušnje. Prav zaradi vseh možnih grozot, ki jim povzročijo ljudje, takšne živali tudi v „azilu“ ter pozneje pri novih in boljših lastnikih, težko zaupajo v človeka, in se bojijo že njegovega dotika. Večina tovrstnih živali, ki jih aktivisti društva in drugi ljubitelji konj ter živali sploh rešijo iz krempljev groze, v svojem življenju okusijo vso grenkobo konjskega življenja, še posebej je hudo nazadnje, ko se jim življenje zaključi v zbirnem centru pri mesarju. A tudi od tam, enako kot iz številnih hlevov pri nevestnih lastnikih, jih najdejo aktivisti društva, ki jim potem nudijo ustreznejši dom, prehrano, gibanje, socializacijo..., naposled pa dom, bodisi na daljavo, bodisi fizično. Žal pa je vedno težje priti do krme, torej tudi do denarja za nabavo slednje, potem za veterinarsko oskrbo ter druge potrebščine in stroške.

„Dobro je, da nismo vsi ljudje hudobni, in ne trpinčimo ter ne zanemarjamo živali, torej tudi konj ne. A tudi mi, ki skušamo pomagati živalim nismo vsemogoči, tako da pogosto potrebujemo pomoč. In v veliko pomoč so nam tudi prispevki v medijih, kjer ljudje izvedo za naše aktivnosti, hkrati pa izvedo o življenjskih zgodbah konj, ki jih je veliko in ena je bolj žalostna od druge: "Tako nam vsi ljudje dobre volje lažje pomagajo, saj se zavedajo kako humano je naše delo“, nam je razlagala Natalija Nedeljko, operativni vodja del v Društvu za zaščito konj Slovenije in oskrbnica konj v prehodnih boksih v Velenju, ki dodaja, da je najlepši občutek, ko živali dopoveš, da tudi ljudje nismo vsi hudobni.

Prav zato v Velenju trenutno potrebujejo predvsem krmo ter seveda denar za njeno nabavo. Od zadnje večje nabave krme, novembra lani, do danes, je rešenih kar nekaj konj, precej jih je tudi našlo dom, nekaj jih ostaja, nekateri so novi. Toliko konj kar nekaj poje, zato krme spet primanjkuje. „Že pred leti in zlasti lani smo velikokrat prosili za pomoč, tudi letos očitno brez pomoči ljudi dobre volje iz cele države, dela ne bomo zmogli nadaljevati. Od zadnje nabave krme v novembru, je pri nas domovalo kar nekaj konj: Drimka, Meggy, Lili, Bink, Gai, Maestoso, King, Bobi, Eva, Nero, Val, Mrhica, Miško, Lafaet,Zofi,... Nekaterim je že uspelo najti domove, nekateri ostajajo in čakajo nanje. Vsi imajo nekaj skupnega: njihova življenja so bila težka, po nekaterih so padali udarci, eni so trpeli lakoto, nad drugimi so se psihično izživljali. Danes tukaj stalno domujejo Meggy, Miško in Mrhica, rešenčki, ki razveseljujejo naše obiskovalce, še posebej otroke, na nov dom še čakajo Val, Nero, Bink, Lafaet in Bobi, Zofi pa si mora svoje hude rane zdraviti na kliniki v Ljubljani“, pravi Natalija Nedeljko, ki se obračamo na širšo javnost s prošnjo, da pomagamo živalim, ki so jim uspeli rešiti življenja in čakajo na nove domove v prehodnih boksih v Velenju.

Tudi tokrat prosijo za finančno pomoč za nakup sena. „Imamo ga še za kakšen teden ali dva, potem nam ga bo zmanjkalo. Z velikimi napori nekako uspevamo mesečno pridobivati dovolj sredstev za pokrivanje najemnine boksov in nakup nastilja, nakup krme pa je vseeno prevelik znesek, ki ga kljub varčevanju, brez vaše pomoči, nikakor ne moremo spraviti skupaj. Povrhu vsega se je na trgu pojavilo še pomanjkanje sena, kar nam še toliko bolj otežuje vse delo. Prosim vse, ki lahko pomagajo po svojih močeh, zbrati moramo vsaj 1500 €, da lahko nabavimo krmo Prosimo, da vaša cenjena nakazila nakažete na račun: Društvo za zaščito konj, prehodni boksi Velenje, Šercerjeva 9, 3320 Velenje TRR: SI56 1010-0005-0589-375 (Banka Koper) s pripisom »za seno«. Vsakega, še tako majhnega nakazila bomo izredno veseli in zanj iz srca hvaležni“, dodaja naša sogovornica Natalija Nedeljko, operativni vodja del v društvu in oskrbnica konj v prehodnih boksih v Velenju (GSM: 040/229-993 ali 040/830-766).

 

ČE IMAŠ SRCE!

Žalostni so ljubitelji živali in sploh ljudje dobre volje, ki jim ni vseeno kako nekateri ravnajo z živimi bitji, ko praktično vsakodnevno srečujejo primere nezaslišanega, takšnega in drugačnega trpinčenja, tako hišnih ljubljenčkov kot komercialnih živali. Zato po lastnih zmožnostih in iznajdljivosti skušajo, tako ali drugače pomagati. Enim trpinčenim živalim iščejo novi dom, drugim pomagajo z zbiranjem finančnih sredstev za zdravila in hrano, tretje s pomočjo uradnih veterinarjev – inšpektorjev, odvzamejo in začasno odpeljejo v zavetišča... „Žival ti nekako zleze pod kožo, je skoraj tako, kot zrak, ki ga dihaš, kot voda, ki jo moraš imeti. Sprva je hudo, še zlasti ko občutiš, da je sama že zdavnaj obupala in da se je že vdala v usodo, da pač na njegovo pot sonce ne bo več posijalo, da ne bo več prijetnega in spokojnega življenja, pod okriljem in z ljubeznijo lastnika. Tako trpinčene, zapuščene, osamljene in otožne duše že ne moreš spregledati, ali pač, če nimaš srca“, razlagajo borci za zaščito živali, ki so prepričani, da je med ljudmi še vedno veliko tistih prvih, ki ne morejo spregledati trpinčenih in pomoči potrebnih živali!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Tudi konji potrebujejo dom in hrano!