Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Perla, Megi in Trina potrebujejo pomoč!

 

Društvo za zaščito konj želi rešiti tri "konjske deklice"

Kobila MegiVelenje - Splošna gospodarska kriza se je očitno zavlekla v vse pore našega življenja. Poleg ljudi jo vedno bolj čutijo tudi živali ter vsi drugi povezani s takšnimi in drugačnimi štirinožci oz. drugimi živalmi.

K sreči pa med nami obstajajo mnogi dobrosrčni prostovoljci in posamezniki, ki jim ni vseeno za usodo zapuščenih, zavrženih in zanemarjenih živali, ki morajo nedolžne prenašati svoje „človeške gospodarje“, ki pogosto ne vedo poskrbeti niti zase in svoje družine, in kako bi potem za živali. Žal jim pogosto pomaga tudi zakonodaja, pravzaprav tisti, ki ne izvajajo določb zakona, tako da tisoče takšnih in drugačnih nemočnih živali trpi in prenaša pravi terorizem. In če že uradne inštitucije ne morejo ali pogosto niti nočejo ustrezno pomagati živalim in jih reševati iz nemogočih razmer, potem so tukaj aktivisti različnih društev za zaščito živali ter sploh ljubitelji teh živih bitij. Med slednjimi so tudi številni člani in simpatizerji vseslovenskega društva za zaščito konj.

Prav po zaslugi slednjih, ki delajo volontersko in svoj prosti čas koristijo za dobro živali, se je namreč po vsej Sloveniji veliko konj različnih pasem, velikosti in starosti, izognilo trpljenju, trpinčenju in celo zakolu. Mnogi lepotci so po njihovi zaslugi našli novi dom, nova prostranstva na pašnikih in v gozdovih, veliko topline v hlevih in veliko ljubezni novih lastnikov ali skrbnikov. Žal pa tudi pri njih ne tečejo med in mleko, tako da kljub veliki želji, pogosto ne morejo pomagati tem plemenitim živalim, saj jim zlasti v zimskem in pomladnem času med drugim zmanjka tudi krme, še zlasti za tiste živali, ki jih imajo v svojem „zbirališču“ za konje v Velenju, kjer konča največ živali, ki jim je boginja Fortuna, v življenju namenila grozno slabe in nič kaj prijetne izkušnje.

„Tokrat moramo nujno pomagati trem deklicam, ki potrebujejo redno veterinarsko oskrbo ter posebno prehrano, da si bodo lahko opomogle in zaživele novo življenje. Za društvo je to velik zalogaj, a tako zelo si želimo, da bi jim lahko pomagali, in da bi tudi tem trem lepotičkam nekoč uspelo pogumno stopiti v življenje. Mi se borimo za njihova življenja, ob njih dežuramo 24 ur dnevno. Prosimo vse, ki lahko pomagajo po svojih močeh, da jim bomo lahko nudili, kar potrebujejo. Mlada življenja so, pa so preživela že toliko gorja“, nam je povedala Natalija Nedeljko, operativni vodja del v Društvu za zaščito konj in oskrbnica konj v prehodnih boksih v Velenju.

Tokrat torej prosijo pomoč za tri kobilice: Prva je 65 cm visoka stara bela ponica, ki so ji dali ime Perla, izredno ljubka in mirna, a hudo zanemarjena in zapuščena. Že več let ji niso obrezali kopit, njena dlaka je zanemarjena, povsod po telesu je polna malih ranic. Je tudi izredno suha. Reševali so jo iz obupnih razmer in to s pomočjo enega od mesarjev, saj je lastniki društvu niso hoteli odstopiti niti prodati. „Preden pa bi ukrepala inšpekcija, bi bilo zanjo že veliko prepozno. Tako sem prosila mesarja, da jo je odkupil pod pretvezo, da jo bo imel za zakol. Bil je pošten in nam jo je tudi brezplačno pripeljal. Trenutno je nastanjena v prehodnih boksih v Velenju, zanjo pa z velikim veseljem skrbijo prostovoljke društva, saj se je vsem neizmerno usedla v srce. Žal, pa ta naša mala deklica potrebuje nekaj veterinarske pomoči, da si bo lažje opomogla. Druga punca, za katero se nam je uspelo dogovoriti in smo jo reševali pa je enoletna Megi. Žal se je to dete znašlo v družini, ki zanjo ne more skrbeti, saj je oče invalid, ena hčerka je prizadeta, mati je psihični bolnik, druga hči, ki je skrbela za vse, pa je tragično umrla. So zelo revna družina, dobesedno nimajo niti za kruh, kaj šele, da bi imeli dovolj, da bi lahko žrebički nudili dostojno življenje. Tudi na vzrejo in rejo konj se ne spoznajo. Sicer so se po smrti hčerke in v njen spomin še poskušali truditi, a so sami spoznali, da ne morejo in ne zmorejo več. Poklicali so nas, in prosili, da jim pomagamo in žrebičko za minimalni denar odkupimo. Tudi Megi je izredno zanemarjena, shujšana in čeprav je stara eno leto, izgleda kot 6-mesečni žrebiček. Praktično je pred pragom smrti. Tudi Megi je nastanjena v prehodnih boksih v Velenju“, dodaja Natalija Nedeljko.

Tretja deklica, ki so jim jo 1.4.2012 podarili staro komaj nekaj ur, pa je Trina. Njena mama je umrla pri porodu, lastniki ji niso znali pomagati in bila je obsojena, da brez mame umre tudi ona. „Nato se je hčerka spomnila na nas, nas poklicala in prosila za pomoč. Čez dobro uro je bila pri naši prostovoljki Maji, ki se od takrat za njeno življenje bori 24 ur na dan. Vsakodnevno jo obiskuje tudi veterinarka, saj je malčica še vedno na infuziji, potrebuje pa tudi posebno hrano, mleko v prahu in dodatke za imunski sistem, da bo lahko preživela. Danes je stara 20 dni in za svoje življenje se bori z vsemi silami. Veterinarji pravijo, da je borka in da je najhujše od najhujšega že dala skozi, da pa bo zanjo še nekaj časa potrebna posebna skrb, da si bo opomogla. Trina je nastanjena v okolici Ljubljane, saj dnevno potrebuje pomoč specalistov VF Ljubljana“.

In če kdo lahko pomaga naj to stori preko TRR: SI56 1010-0005-0589-375 (Banka Koper), ali pa pokliče Natalijo Nedeljko (040/229-993 ali 040/830-766).

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Perla, Megi in Trina potrebujejo pomoč!