Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
Perla, Megi in Trina potrebujejo pomoč!
Društvo za zaščito konj želi rešiti tri "konjske deklice"
Velenje - Splošna gospodarska kriza se je očitno zavlekla v vse pore našega življenja. Poleg ljudi jo vedno bolj čutijo tudi živali ter vsi drugi povezani s takšnimi in drugačnimi štirinožci oz. drugimi živalmi.
K sreči pa med nami obstajajo mnogi dobrosrčni prostovoljci in posamezniki, ki jim ni vseeno za usodo zapuščenih, zavrženih in zanemarjenih živali, ki morajo nedolžne prenašati svoje „človeške gospodarje“, ki pogosto ne vedo poskrbeti niti zase in svoje družine, in kako bi potem za živali. Žal jim pogosto pomaga tudi zakonodaja, pravzaprav tisti, ki ne izvajajo določb zakona, tako da tisoče takšnih in drugačnih nemočnih živali trpi in prenaša pravi terorizem. In če že uradne inštitucije ne morejo ali pogosto niti nočejo ustrezno pomagati živalim in jih reševati iz nemogočih razmer, potem so tukaj aktivisti različnih društev za zaščito živali ter sploh ljubitelji teh živih bitij. Med slednjimi so tudi številni člani in simpatizerji vseslovenskega društva za zaščito konj.
Prav po zaslugi slednjih, ki delajo volontersko in svoj prosti čas koristijo za dobro živali, se je namreč po vsej Sloveniji veliko konj različnih pasem, velikosti in starosti, izognilo trpljenju, trpinčenju in celo zakolu. Mnogi lepotci so po njihovi zaslugi našli novi dom, nova prostranstva na pašnikih in v gozdovih, veliko topline v hlevih in veliko ljubezni novih lastnikov ali skrbnikov. Žal pa tudi pri njih ne tečejo med in mleko, tako da kljub veliki želji, pogosto ne morejo pomagati tem plemenitim živalim, saj jim zlasti v zimskem in pomladnem času med drugim zmanjka tudi krme, še zlasti za tiste živali, ki jih imajo v svojem „zbirališču“ za konje v Velenju, kjer konča največ živali, ki jim je boginja Fortuna, v življenju namenila grozno slabe in nič kaj prijetne izkušnje.
„Tokrat moramo nujno pomagati trem deklicam, ki potrebujejo redno veterinarsko oskrbo ter posebno prehrano, da si bodo lahko opomogle in zaživele novo življenje. Za društvo je to velik zalogaj, a tako zelo si želimo, da bi jim lahko pomagali, in da bi tudi tem trem lepotičkam nekoč uspelo pogumno stopiti v življenje. Mi se borimo za njihova življenja, ob njih dežuramo 24 ur dnevno. Prosimo vse, ki lahko pomagajo po svojih močeh, da jim bomo lahko nudili, kar potrebujejo. Mlada življenja so, pa so preživela že toliko gorja“, nam je povedala Natalija Nedeljko, operativni vodja del v Društvu za zaščito konj in oskrbnica konj v prehodnih boksih v Velenju.
Tokrat torej prosijo pomoč za tri kobilice: Prva je 65 cm visoka stara bela ponica, ki so ji dali ime Perla, izredno ljubka in mirna, a hudo zanemarjena in zapuščena. Že več let ji niso obrezali kopit, njena dlaka je zanemarjena, povsod po telesu je polna malih ranic. Je tudi izredno suha. Reševali so jo iz obupnih razmer in to s pomočjo enega od mesarjev, saj je lastniki društvu niso hoteli odstopiti niti prodati. „Preden pa bi ukrepala inšpekcija, bi bilo zanjo že veliko prepozno. Tako sem prosila mesarja, da jo je odkupil pod pretvezo, da jo bo imel za zakol. Bil je pošten in nam jo je tudi brezplačno pripeljal. Trenutno je nastanjena v prehodnih boksih v Velenju, zanjo pa z velikim veseljem skrbijo prostovoljke društva, saj se je vsem neizmerno usedla v srce. Žal, pa ta naša mala deklica potrebuje nekaj veterinarske pomoči, da si bo lažje opomogla. Druga punca, za katero se nam je uspelo dogovoriti in smo jo reševali pa je enoletna Megi. Žal se je to dete znašlo v družini, ki zanjo ne more skrbeti, saj je oče invalid, ena hčerka je prizadeta, mati je psihični bolnik, druga hči, ki je skrbela za vse, pa je tragično umrla. So zelo revna družina, dobesedno nimajo niti za kruh, kaj šele, da bi imeli dovolj, da bi lahko žrebički nudili dostojno življenje. Tudi na vzrejo in rejo konj se ne spoznajo. Sicer so se po smrti hčerke in v njen spomin še poskušali truditi, a so sami spoznali, da ne morejo in ne zmorejo več. Poklicali so nas, in prosili, da jim pomagamo in žrebičko za minimalni denar odkupimo. Tudi Megi je izredno zanemarjena, shujšana in čeprav je stara eno leto, izgleda kot 6-mesečni žrebiček. Praktično je pred pragom smrti. Tudi Megi je nastanjena v prehodnih boksih v Velenju“, dodaja Natalija Nedeljko.
Tretja deklica, ki so jim jo 1.4.2012 podarili staro komaj nekaj ur, pa je Trina. Njena mama je umrla pri porodu, lastniki ji niso znali pomagati in bila je obsojena, da brez mame umre tudi ona. „Nato se je hčerka spomnila na nas, nas poklicala in prosila za pomoč. Čez dobro uro je bila pri naši prostovoljki Maji, ki se od takrat za njeno življenje bori 24 ur na dan. Vsakodnevno jo obiskuje tudi veterinarka, saj je malčica še vedno na infuziji, potrebuje pa tudi posebno hrano, mleko v prahu in dodatke za imunski sistem, da bo lahko preživela. Danes je stara 20 dni in za svoje življenje se bori z vsemi silami. Veterinarji pravijo, da je borka in da je najhujše od najhujšega že dala skozi, da pa bo zanjo še nekaj časa potrebna posebna skrb, da si bo opomogla. Trina je nastanjena v okolici Ljubljane, saj dnevno potrebuje pomoč specalistov VF Ljubljana“.
In če kdo lahko pomaga naj to stori preko TRR: SI56 1010-0005-0589-375 (Banka Koper), ali pa pokliče Natalijo Nedeljko (040/229-993 ali 040/830-766).
Tukaj si lahko ogledate slike.
