Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Perla, Megi in Trina potrebujejo pomoč!

 

Društvo za zaščito konj želi rešiti tri "konjske deklice"

Kobila MegiVelenje - Splošna gospodarska kriza se je očitno zavlekla v vse pore našega življenja. Poleg ljudi jo vedno bolj čutijo tudi živali ter vsi drugi povezani s takšnimi in drugačnimi štirinožci oz. drugimi živalmi.

K sreči pa med nami obstajajo mnogi dobrosrčni prostovoljci in posamezniki, ki jim ni vseeno za usodo zapuščenih, zavrženih in zanemarjenih živali, ki morajo nedolžne prenašati svoje „človeške gospodarje“, ki pogosto ne vedo poskrbeti niti zase in svoje družine, in kako bi potem za živali. Žal jim pogosto pomaga tudi zakonodaja, pravzaprav tisti, ki ne izvajajo določb zakona, tako da tisoče takšnih in drugačnih nemočnih živali trpi in prenaša pravi terorizem. In če že uradne inštitucije ne morejo ali pogosto niti nočejo ustrezno pomagati živalim in jih reševati iz nemogočih razmer, potem so tukaj aktivisti različnih društev za zaščito živali ter sploh ljubitelji teh živih bitij. Med slednjimi so tudi številni člani in simpatizerji vseslovenskega društva za zaščito konj.

Prav po zaslugi slednjih, ki delajo volontersko in svoj prosti čas koristijo za dobro živali, se je namreč po vsej Sloveniji veliko konj različnih pasem, velikosti in starosti, izognilo trpljenju, trpinčenju in celo zakolu. Mnogi lepotci so po njihovi zaslugi našli novi dom, nova prostranstva na pašnikih in v gozdovih, veliko topline v hlevih in veliko ljubezni novih lastnikov ali skrbnikov. Žal pa tudi pri njih ne tečejo med in mleko, tako da kljub veliki želji, pogosto ne morejo pomagati tem plemenitim živalim, saj jim zlasti v zimskem in pomladnem času med drugim zmanjka tudi krme, še zlasti za tiste živali, ki jih imajo v svojem „zbirališču“ za konje v Velenju, kjer konča največ živali, ki jim je boginja Fortuna, v življenju namenila grozno slabe in nič kaj prijetne izkušnje.

„Tokrat moramo nujno pomagati trem deklicam, ki potrebujejo redno veterinarsko oskrbo ter posebno prehrano, da si bodo lahko opomogle in zaživele novo življenje. Za društvo je to velik zalogaj, a tako zelo si želimo, da bi jim lahko pomagali, in da bi tudi tem trem lepotičkam nekoč uspelo pogumno stopiti v življenje. Mi se borimo za njihova življenja, ob njih dežuramo 24 ur dnevno. Prosimo vse, ki lahko pomagajo po svojih močeh, da jim bomo lahko nudili, kar potrebujejo. Mlada življenja so, pa so preživela že toliko gorja“, nam je povedala Natalija Nedeljko, operativni vodja del v Društvu za zaščito konj in oskrbnica konj v prehodnih boksih v Velenju.

Tokrat torej prosijo pomoč za tri kobilice: Prva je 65 cm visoka stara bela ponica, ki so ji dali ime Perla, izredno ljubka in mirna, a hudo zanemarjena in zapuščena. Že več let ji niso obrezali kopit, njena dlaka je zanemarjena, povsod po telesu je polna malih ranic. Je tudi izredno suha. Reševali so jo iz obupnih razmer in to s pomočjo enega od mesarjev, saj je lastniki društvu niso hoteli odstopiti niti prodati. „Preden pa bi ukrepala inšpekcija, bi bilo zanjo že veliko prepozno. Tako sem prosila mesarja, da jo je odkupil pod pretvezo, da jo bo imel za zakol. Bil je pošten in nam jo je tudi brezplačno pripeljal. Trenutno je nastanjena v prehodnih boksih v Velenju, zanjo pa z velikim veseljem skrbijo prostovoljke društva, saj se je vsem neizmerno usedla v srce. Žal, pa ta naša mala deklica potrebuje nekaj veterinarske pomoči, da si bo lažje opomogla. Druga punca, za katero se nam je uspelo dogovoriti in smo jo reševali pa je enoletna Megi. Žal se je to dete znašlo v družini, ki zanjo ne more skrbeti, saj je oče invalid, ena hčerka je prizadeta, mati je psihični bolnik, druga hči, ki je skrbela za vse, pa je tragično umrla. So zelo revna družina, dobesedno nimajo niti za kruh, kaj šele, da bi imeli dovolj, da bi lahko žrebički nudili dostojno življenje. Tudi na vzrejo in rejo konj se ne spoznajo. Sicer so se po smrti hčerke in v njen spomin še poskušali truditi, a so sami spoznali, da ne morejo in ne zmorejo več. Poklicali so nas, in prosili, da jim pomagamo in žrebičko za minimalni denar odkupimo. Tudi Megi je izredno zanemarjena, shujšana in čeprav je stara eno leto, izgleda kot 6-mesečni žrebiček. Praktično je pred pragom smrti. Tudi Megi je nastanjena v prehodnih boksih v Velenju“, dodaja Natalija Nedeljko.

Tretja deklica, ki so jim jo 1.4.2012 podarili staro komaj nekaj ur, pa je Trina. Njena mama je umrla pri porodu, lastniki ji niso znali pomagati in bila je obsojena, da brez mame umre tudi ona. „Nato se je hčerka spomnila na nas, nas poklicala in prosila za pomoč. Čez dobro uro je bila pri naši prostovoljki Maji, ki se od takrat za njeno življenje bori 24 ur na dan. Vsakodnevno jo obiskuje tudi veterinarka, saj je malčica še vedno na infuziji, potrebuje pa tudi posebno hrano, mleko v prahu in dodatke za imunski sistem, da bo lahko preživela. Danes je stara 20 dni in za svoje življenje se bori z vsemi silami. Veterinarji pravijo, da je borka in da je najhujše od najhujšega že dala skozi, da pa bo zanjo še nekaj časa potrebna posebna skrb, da si bo opomogla. Trina je nastanjena v okolici Ljubljane, saj dnevno potrebuje pomoč specalistov VF Ljubljana“.

In če kdo lahko pomaga naj to stori preko TRR: SI56 1010-0005-0589-375 (Banka Koper), ali pa pokliče Natalijo Nedeljko (040/229-993 ali 040/830-766).

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Perla, Megi in Trina potrebujejo pomoč!