Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Perla, Megi in Trina potrebujejo pomoč!

 

Društvo za zaščito konj želi rešiti tri "konjske deklice"

Kobila MegiVelenje - Splošna gospodarska kriza se je očitno zavlekla v vse pore našega življenja. Poleg ljudi jo vedno bolj čutijo tudi živali ter vsi drugi povezani s takšnimi in drugačnimi štirinožci oz. drugimi živalmi.

K sreči pa med nami obstajajo mnogi dobrosrčni prostovoljci in posamezniki, ki jim ni vseeno za usodo zapuščenih, zavrženih in zanemarjenih živali, ki morajo nedolžne prenašati svoje „človeške gospodarje“, ki pogosto ne vedo poskrbeti niti zase in svoje družine, in kako bi potem za živali. Žal jim pogosto pomaga tudi zakonodaja, pravzaprav tisti, ki ne izvajajo določb zakona, tako da tisoče takšnih in drugačnih nemočnih živali trpi in prenaša pravi terorizem. In če že uradne inštitucije ne morejo ali pogosto niti nočejo ustrezno pomagati živalim in jih reševati iz nemogočih razmer, potem so tukaj aktivisti različnih društev za zaščito živali ter sploh ljubitelji teh živih bitij. Med slednjimi so tudi številni člani in simpatizerji vseslovenskega društva za zaščito konj.

Prav po zaslugi slednjih, ki delajo volontersko in svoj prosti čas koristijo za dobro živali, se je namreč po vsej Sloveniji veliko konj različnih pasem, velikosti in starosti, izognilo trpljenju, trpinčenju in celo zakolu. Mnogi lepotci so po njihovi zaslugi našli novi dom, nova prostranstva na pašnikih in v gozdovih, veliko topline v hlevih in veliko ljubezni novih lastnikov ali skrbnikov. Žal pa tudi pri njih ne tečejo med in mleko, tako da kljub veliki želji, pogosto ne morejo pomagati tem plemenitim živalim, saj jim zlasti v zimskem in pomladnem času med drugim zmanjka tudi krme, še zlasti za tiste živali, ki jih imajo v svojem „zbirališču“ za konje v Velenju, kjer konča največ živali, ki jim je boginja Fortuna, v življenju namenila grozno slabe in nič kaj prijetne izkušnje.

„Tokrat moramo nujno pomagati trem deklicam, ki potrebujejo redno veterinarsko oskrbo ter posebno prehrano, da si bodo lahko opomogle in zaživele novo življenje. Za društvo je to velik zalogaj, a tako zelo si želimo, da bi jim lahko pomagali, in da bi tudi tem trem lepotičkam nekoč uspelo pogumno stopiti v življenje. Mi se borimo za njihova življenja, ob njih dežuramo 24 ur dnevno. Prosimo vse, ki lahko pomagajo po svojih močeh, da jim bomo lahko nudili, kar potrebujejo. Mlada življenja so, pa so preživela že toliko gorja“, nam je povedala Natalija Nedeljko, operativni vodja del v Društvu za zaščito konj in oskrbnica konj v prehodnih boksih v Velenju.

Tokrat torej prosijo pomoč za tri kobilice: Prva je 65 cm visoka stara bela ponica, ki so ji dali ime Perla, izredno ljubka in mirna, a hudo zanemarjena in zapuščena. Že več let ji niso obrezali kopit, njena dlaka je zanemarjena, povsod po telesu je polna malih ranic. Je tudi izredno suha. Reševali so jo iz obupnih razmer in to s pomočjo enega od mesarjev, saj je lastniki društvu niso hoteli odstopiti niti prodati. „Preden pa bi ukrepala inšpekcija, bi bilo zanjo že veliko prepozno. Tako sem prosila mesarja, da jo je odkupil pod pretvezo, da jo bo imel za zakol. Bil je pošten in nam jo je tudi brezplačno pripeljal. Trenutno je nastanjena v prehodnih boksih v Velenju, zanjo pa z velikim veseljem skrbijo prostovoljke društva, saj se je vsem neizmerno usedla v srce. Žal, pa ta naša mala deklica potrebuje nekaj veterinarske pomoči, da si bo lažje opomogla. Druga punca, za katero se nam je uspelo dogovoriti in smo jo reševali pa je enoletna Megi. Žal se je to dete znašlo v družini, ki zanjo ne more skrbeti, saj je oče invalid, ena hčerka je prizadeta, mati je psihični bolnik, druga hči, ki je skrbela za vse, pa je tragično umrla. So zelo revna družina, dobesedno nimajo niti za kruh, kaj šele, da bi imeli dovolj, da bi lahko žrebički nudili dostojno življenje. Tudi na vzrejo in rejo konj se ne spoznajo. Sicer so se po smrti hčerke in v njen spomin še poskušali truditi, a so sami spoznali, da ne morejo in ne zmorejo več. Poklicali so nas, in prosili, da jim pomagamo in žrebičko za minimalni denar odkupimo. Tudi Megi je izredno zanemarjena, shujšana in čeprav je stara eno leto, izgleda kot 6-mesečni žrebiček. Praktično je pred pragom smrti. Tudi Megi je nastanjena v prehodnih boksih v Velenju“, dodaja Natalija Nedeljko.

Tretja deklica, ki so jim jo 1.4.2012 podarili staro komaj nekaj ur, pa je Trina. Njena mama je umrla pri porodu, lastniki ji niso znali pomagati in bila je obsojena, da brez mame umre tudi ona. „Nato se je hčerka spomnila na nas, nas poklicala in prosila za pomoč. Čez dobro uro je bila pri naši prostovoljki Maji, ki se od takrat za njeno življenje bori 24 ur na dan. Vsakodnevno jo obiskuje tudi veterinarka, saj je malčica še vedno na infuziji, potrebuje pa tudi posebno hrano, mleko v prahu in dodatke za imunski sistem, da bo lahko preživela. Danes je stara 20 dni in za svoje življenje se bori z vsemi silami. Veterinarji pravijo, da je borka in da je najhujše od najhujšega že dala skozi, da pa bo zanjo še nekaj časa potrebna posebna skrb, da si bo opomogla. Trina je nastanjena v okolici Ljubljane, saj dnevno potrebuje pomoč specalistov VF Ljubljana“.

In če kdo lahko pomaga naj to stori preko TRR: SI56 1010-0005-0589-375 (Banka Koper), ali pa pokliče Natalijo Nedeljko (040/229-993 ali 040/830-766).

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Perla, Megi in Trina potrebujejo pomoč!