Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Novinarji kupili hiško za zavrženega Medoja

 

Iz pekla je lepi mešanec prestopil v paradiž in sedaj se mu obeta lepo življenje

MedoŽivali so podobni kot ljudje. Nekaterim boginja Fortuna obrne hrbet, so žalostni in se težko prebijajo skozi svoje pasje življenje. Potem pa se usoda obrne in postanejo srečni, veseli in zadovoljni. Enostavno iz pekla se preselijo v raj.

In prav to se je zgodilo Medoju, ki se mu sedaj obeta lepo življenje, v družbi prijazne posvojiteljice ter njenih prijateljev in drugih ljubiteljev živali. Njegovo ubogo življenje se je začelo pred dobrimi štirimi leti v osrčju Jeruzalemskih vinorodnih hribčkov. Brez prave ljubezni lastnikov, večinoma na verigi, brez hrane in vode, veliko bolj trpinčen kot negovan, je imel zelo težko mladost, pravzaprav dobra tri leta svojega življenja. Prav to so opazili ljubiteljice in ljubitelji živali iz Prlekije, ki so na njegovo trpinčenje opozorili uradne veterinarje, katerim ni ostalo drugo, kot da žival rešijo iz pekla.

Slabega pol leta je Medo nato okreval v mariborskem zavetišču za živali. Iz reveža, kateremu se je izpod kože videla vsaka kost, je nastajal lep kuža, ki sprva ni vedel niti jesti. A s pomočjo dobrih ljudi, ki so ga hranili, ga sprehajali in sploh skrbeli zanj, je Medo postal pravi orjak, ki se mu spet ni pisalo nič dobrega. Iztekal se mu je rok, saj v zavetišču živali, ki jih nihče ne posvoji, ne čaka lepa prihodnost. A so tukaj spet glavno besedo imeli ljubiteljice in ljubitelji živali, tokrat članice in člani Društva za zaščito živali Pomurja z radgonskega konca. Marija Mlinarič iz Mahovcev v Apaški dolini se je odločila, da bo Medoju nudila topli dom ob svoji še nedokončani hiši, kjer že domuje nekaj muc.

S pomočjo Marije Krstič, Edgarja Walnerja, Nade, Nataše ter še nekaterih posameznikov, družbe Arcont IP in Vrtnarstva Kurbus iz Gornje Radgone, je Mlinaričeva hitro uredila začasni boks za Medoja. Ni pa bilo hiške, in tudi denarja ne. Zato so se tukaj znašli članice in člani pomurskega aktiva Društva novinarjev Slovenije, ki so zbrali potrebnih 180 evrov za lepo in veliko hiško, ki jo je sestavil in zabil mojster Janko Kocbek iz Vintarovcev pri Destrniku. Pravi mali „pasji bungalov“ je Mariji Mlinarič, pravzaprav prijaznemu in razigranemu Medoju, uradno izročila predsednica pomurskih novinarjev Nataša Brulc Šiftar. In samo prisotni na tem svečanem dogodku smo se lahko prepričali kako se tudi štirinožec zna veseliti, in kako je bil hvaležen za darilo, ki mu je dejansko spremenilo življenje. Ob pogledu nanj pa smo si prisotni bili enotnega mnenja, da bi bila velika škoda, če bi tako lepa in prijazna žival že sedaj morala končati svoje življenje, kar ji je že nekaj časa grozilo. K sreči pa, obstajajo dobri ljudje, ki so priskočili na pomoč. Živali so lahko in so naši najboljši prijatelji in čas je, da se tega začnemo tudi zavedati!

Sicer pa, članice in člani pomurskega aktiva DNS, ki v veliki večini imamo radi živali, se pogosto izkažemo z dobrodelnostjo. Poleg pomoči kužku Medoju, smo pred časom že pomagali tudi invalidnemu otroku, ob tem smo pred nedavnim darovali več deset enot krvi... Prav novinarji, med svojim delom, pogosto srečujemo žalostne primere težkega življenja ljudi, hkrati pa tudi nečloveškega trpinčenja različnih štirinožcev!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Novinarji kupili hiško za zavrženega Medoja