Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Živali enostavno moraš imeti rad!

 

Kaj pravi pet največjih zmot o mačkah in psih?

LjubljenčkiČlovek si pri svojem bivanju na zemlji deli planet z nešteto živalskimi vrstami. Žal pa prav človek, ki bi moral biti najbolj inteligenten, pogosto počne najbolj nerazumne, neumne in grozljive reči, tudi zoper hišne prijatelje... Kužek ali muca v hiši pomeni več smeha, pogovarjanja in dogovarjanja v domačem krogu.

Ko prihajamo domov utrujeni od službe in celodnevnih naporov, dostikrat slabe volje, nas pričaka veselo bitje, ki se nas neizmerno veseli, maha z repom, se kotali po tleh in nas s tem razvedri, razveseli in notranje pomiri. Zdrav pes ni nikoli slabe volje, ne kuha zamere in je vedno pripravljen razveseliti člane svoje družine. Tudi če ga skregamo in se neupravičeno jezimo na njega, nam je takoj pripravljen oprostiti in se v trenutku veseliti naše ponovne naklonjenosti. Muca je po obnašanju drugačna od psa in s svojo umirjenostjo, predenjem, željo po božanju prav tako deluje pomirjujoče na družinske člane. Tudi hrčki in morski prašički, celo podgane in dihurji, nas z svojimi vragolijami spravijo v dobro voljo in razpoloženje. Prav tako se najrazličnejši papagaji, kanarčki in ostali pernati prijatelji trudijo, da nam popestrijo dneve in počutje. Določene vrste papig lahko postanejo naši pravi sogovorniki...

„Izrazit vpliv na kvaliteto življenja imajo male domače živali pri starejših ljudeh. Psiček jim pomeni motivacijo in obvezo za sprehode, za gibanje, ki ohranja vitalnost in krepi duha. V dolgih uricah osamljenosti je kužek edini prijatelj in sogovornik. Vpliv na umsko in telesno vitalnost je velik. Terapijo z živalmi uporabljajo v domovih za ostarele v tujini in tudi pri nas vedno bolj, saj se zavedajo zelo pozitivnega vpliva na starejše. V dobi pehanja za materialnimi dobrinami, zaslužkom, razkošnimi počitnicami, dragimi potovanji in ostalimi dostikrat neuresničljivimi cilji, nam ljubezen do živali in sobivanje z njimi nadomesti marsikatero neizpolnjeno željo in napolni srce s toploto in srečo. Živali nam iskreno vračajo našo naklonjenost v smislu veselja, razigranosti, zvestobe. Z njimi lažje prenašamo stresne situacije, žalost, strah. Rade nas imajo ne glede na našo uspešnost, ne glede na naš izgled, ali smo mladi ali stari, revni ali bogati, svetlopolti ali temnopolti, ne glede na versko pripadnost. Skratka, nudijo nam veliko več, kot se da opisati z besedami. To lahko razume samo tisti, ki je občutil in čuti zvestobo in toplino živalske duše. Ostali imajo možnost, da to poizkusijo“, pravi znani veterinar Emil Senčar, dr. vet. med.

So pa tudi zmote o živalih, zlasti mačkah in psih, ki so se jih nepravično oklenile. Mačke s svojim enkratnim značajem, eleganco in lepoto že od nekdaj navdušujejo človeka, hkrati pa so ovite v tančico skrivnosti. O njih namreč krožijo številne legende in vraže, nekatere so se celo ohranile vse do današnjih dni. In katere so najpogostejše zmote o mačkah?

Črna mačka prinaša nesrečo: Vsak izmed nas je že slišal ljudske vraže, ki mačkam pripisujejo neko negativno lastnost. Ena takih, ki se je obdržala do današnjih dni, je ta, da če ti črna mačka prečka pot, te bo doletela nesreča. Edina rešitev je, da se rešiš nesreče pa naj bi bilo pljuvanje in preklinjanje čez mačko. Ravno takšne vraže še danes delajo krivico mačkam, saj se jih ljudje še vedno izogibajo, kar dokazujejo zavetišča, kjer črne mačke ljudje ne posvojijo pogosto, jih preganjajo s svojih vrtov ali pa jih poskušajo povoziti. Pa je vraževerje res potrebno v tem tisočletju? Nikakor. Če pogledamo realno, se črne mačke po značaju ne razlikujejo od drugih in imajo celo nekaj prednosti. Črna mačka izžareva eleganco, kar bo dvignilo nivo vašega bivanja, paše ji vsaka ovratnica…

Mačka mora imeti vsaj eno leglo mladičkov, preden se jo sterilizira: To prepričanje je popolnoma napačno. Ni razloga, da bi muca morala imeti vsaj enkrat mladičke, prej nasprotno. S sterilizacijo preprečimo spolno prenosljive bolezni, maček se bo manj potepal in pretepal, prenehalo se bo markiranje teritorija. In kar je najbolj pomembno, preprečili bomo rojstvo mačjih mladičkov, ki pogosto končajo na krut in nehuman način. Zato je zgodnja sterilizacija ali kastracija edina prava rešitev za mačji zarod.

Kot pes in mačka: Po navadi se tako izrazimo, kadar želimo povedat, da se dva nikakor ne razumeta. Pa to drži, da se mačke in psi ne razumejo? Ne popolnoma. Mačka in pes govorita različno govorico, kar pa ni ovira, da ne postaneta najboljša prijatelja. Na začetku bodo vsekakor nesporazumi, vendar pa bosta v vsakdanjem življenju kaj kmalu razumela govorico drugega. Ko pes maha z repom, izraža veselje, mačka jezo. Ko mačka prede, pes sprva razume to kot renčanje, mačka pa pasje renčanje kot predenje. Za dobro vzdušje v svojem domu moramo poskrbeti sami in živali počasi spoznati in navaditi drug na drugega. Ko se pes in mačka privadita drug na drugega in razumeta govorico drug drugega, velikemu prijateljstvu ni več ovir. Zgodi se lahko celo, da bosta skupaj spala, se igrala, pila in jedla iz iste skodelice. Skratka, postala bosta nerazdružljiva prijatelja.

Mačke so hinavske: Ne drži. Mačka niso hinavske in takšnega človeškega vedenja mačka narava sploh ne pozna. Ljudje jim tak neprijazen značaj pripisujejo, ker ne poznajo njihove narave in govorice. Mačke so individualisti z izrazito telesno govorico, ki je marsikdo ne pozna. In če poznamo njihovo govorico in spoštujemo njihovo naravo, bomo vedno deležni mačje prijaznosti.

Redko katera žival izžareva toliko miru, sproščenega počutja in zadovoljstva kot mačka. In je tudi ena izmed redkih živali, ki s svojo telesno govorico jasno pokaže svoje razpoloženje. Zato je prepričanje, da so mačke hinavske, popolnoma napačno, saj nas jasno opozorijo, kaj jim ugaja in kaj ne. In še to, mačke so pravi terapevti, ki prepoznajo tudi naše razpoloženje in stiske, zato nam marsikateri zdravnik svetuje druženje z mačko, ki z svojim prednjem deluje proti osamljenosti, stresu in odganja temačne misli.

Mačka sovraži vodo: Ne drži. Mačje korenine prvotno izvirajo z območij step in savan, kjer so omejene količine vode. Zato se je nekako prenesel dedni zapis v današnje hišne mačke, da je voda redka dobrina in je ne uporabljajo za zabavo, čeprav lahko pri mačjih mladičih opazimo, kako zabavno se jim zdi loviti vodni curek, ki priteče iz pipe. Večina mačk nima sovražnega nagnjenja ali strahu pred vodo, prej nasprotno. Če pomislimo na velike, divje azijske mačke, vodo nadvse obožujejo in so izredno dobri plavalci, prav tako se levi izredno radi ohladijo v blatnih mlakah afriških step. Celo med tako imenovanimi hišnimi mačkami so pasme, ki naravnost obožujejo vodo. To je pasma Turški Van, ki je izredno stara pasma in naravnost obožuje plavanje in kopanje v vodi.

Kaj pa psi? Ljudje se čedalje bolj zavedamo, kako zelo velika odgovornost je skrb za psa, število lastnikov, ki se o pravilni negi in vzgoji temeljito podučijo je v porastu. Kljub doslednosti pa lahko včasih pride do napačnih predstav o tem, kaj je za štirinožne prijatelje koristno in kaj ne.

Psa pozimi ne zebe: Različne pasme psov različno reagirajo na mraz in na vročino. Da je psom treba poleti zagotoviti ustrezno senco, je jasno že vsem lastnikom psov, vendar pa nekateri še vedno verjamejo, da pozimi psov zaradi njihovega kožuha ne zebe. Na mraz so posebej občutljivi tisti psi, ki živijo v stanovanju in jih prav tako zebe, ko gredo ven na nizke temperature. Pes, ki je navajen življenja v stanovanju, se veliko bolje počuti, ko ima oblečen pasji plašček. O plaščku morate razmisliti predvsem tisti, ki ste lastniki kratkodlakih psov majhnih pasem.

Pes, ki živi zunaj, rabi le streho nad glavo: Tudi psi, ki večino časa preživijo zunaj, potrebujejo za udobje in zaščito proti mrazu več kot le streho nad glavo. Zagotoviti jim morate kakovostno pasjo uto, ki mora biti predvsem primerne velikosti. Vhod v uto lahko dodatno zaščitite s plastičnimi nihajnimi vrati. Dodatno izolacijo boste dosegli s posebno prevleko za uto, ki varuje pred močnim vetrom in pred nizkimi temperaturami. Psom ne pozabite namestiti tudi termo odeje ali debele pasje blazine, ki jo redno čistite in razkužujte s primernimi čistilnimi sredstvi za pasje blazine.

Pes je lahko na verigi: Psi, ki večino svojega življenja preživijo na borih nekaj metrih površine v okolici svoje ute, so slika iz preteklosti. Psi so družabna bitja in nikakor ne sodijo na verigo. Čeprav jih morda veriga ne poškoduje fizično, jim vsekakor škoduje v psihičnem smislu. Vsak pes nujno potrebuje družbo ljudi, drugih psov in predvsem veliko dolgih in aktivnih sprehodov.

Za neprimerno vedenje je kriva slaba vzgoja: Če se ljudje odločijo za določeno pasmo psa le na podlagi videza, jih morda osebnost psa preseneti in ga zaznamujejo za "porednega". Pametno se je pozanimati, kakšne so lahko vedenjske težave določenih pasem, ter jih tako ustrezno predvidevati. Tudi znotraj pasme imajo psi svoje „osebne“ karakterne lastnosti, na katere lastnik psa ne more vplivati. Če je pes nemiren in laja, je napačno takoj domnevati, da je slabo vzgojen ali razvajen. Tudi lastniki ne smete psa takoj kaznovati, saj se lahko za njegovim neobičajnim ali neprimernim vedenjem skriva kaka hujša težava, ki jo lahko s kaznovanjem le še poslabšate. V takih primerih ni odveč niti obisk pri veterinarju, saj gre lahko za zdravstvene težave vašega psa ali za psihološko travmo.

Psi in mačke se ne razumejo: Psi in mačke se po navadi res ne razumejo najbolje, saj imata ti dve vrsti živali zelo različne osebnosti. Ob pravilni socializaciji pa lahko vse pregovore o mačkah in psih postavite na laž, saj se lahko s pravilno vzgojo med njima stke pristno prijateljstvo. To se zgodi predvsem takrat, ko sta pes in mačka skupaj že od malih nog in sta deležna enake vzgoje. Tudi med odraslimi živalmi se dogaja, da žival ene vrste sprejme ali celo posvoji žival druge vrste.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Živali enostavno moraš imeti rad!