Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Živali enostavno moraš imeti rad!

 

Kaj pravi pet največjih zmot o mačkah in psih?

LjubljenčkiČlovek si pri svojem bivanju na zemlji deli planet z nešteto živalskimi vrstami. Žal pa prav človek, ki bi moral biti najbolj inteligenten, pogosto počne najbolj nerazumne, neumne in grozljive reči, tudi zoper hišne prijatelje... Kužek ali muca v hiši pomeni več smeha, pogovarjanja in dogovarjanja v domačem krogu.

Ko prihajamo domov utrujeni od službe in celodnevnih naporov, dostikrat slabe volje, nas pričaka veselo bitje, ki se nas neizmerno veseli, maha z repom, se kotali po tleh in nas s tem razvedri, razveseli in notranje pomiri. Zdrav pes ni nikoli slabe volje, ne kuha zamere in je vedno pripravljen razveseliti člane svoje družine. Tudi če ga skregamo in se neupravičeno jezimo na njega, nam je takoj pripravljen oprostiti in se v trenutku veseliti naše ponovne naklonjenosti. Muca je po obnašanju drugačna od psa in s svojo umirjenostjo, predenjem, željo po božanju prav tako deluje pomirjujoče na družinske člane. Tudi hrčki in morski prašički, celo podgane in dihurji, nas z svojimi vragolijami spravijo v dobro voljo in razpoloženje. Prav tako se najrazličnejši papagaji, kanarčki in ostali pernati prijatelji trudijo, da nam popestrijo dneve in počutje. Določene vrste papig lahko postanejo naši pravi sogovorniki...

„Izrazit vpliv na kvaliteto življenja imajo male domače živali pri starejših ljudeh. Psiček jim pomeni motivacijo in obvezo za sprehode, za gibanje, ki ohranja vitalnost in krepi duha. V dolgih uricah osamljenosti je kužek edini prijatelj in sogovornik. Vpliv na umsko in telesno vitalnost je velik. Terapijo z živalmi uporabljajo v domovih za ostarele v tujini in tudi pri nas vedno bolj, saj se zavedajo zelo pozitivnega vpliva na starejše. V dobi pehanja za materialnimi dobrinami, zaslužkom, razkošnimi počitnicami, dragimi potovanji in ostalimi dostikrat neuresničljivimi cilji, nam ljubezen do živali in sobivanje z njimi nadomesti marsikatero neizpolnjeno željo in napolni srce s toploto in srečo. Živali nam iskreno vračajo našo naklonjenost v smislu veselja, razigranosti, zvestobe. Z njimi lažje prenašamo stresne situacije, žalost, strah. Rade nas imajo ne glede na našo uspešnost, ne glede na naš izgled, ali smo mladi ali stari, revni ali bogati, svetlopolti ali temnopolti, ne glede na versko pripadnost. Skratka, nudijo nam veliko več, kot se da opisati z besedami. To lahko razume samo tisti, ki je občutil in čuti zvestobo in toplino živalske duše. Ostali imajo možnost, da to poizkusijo“, pravi znani veterinar Emil Senčar, dr. vet. med.

So pa tudi zmote o živalih, zlasti mačkah in psih, ki so se jih nepravično oklenile. Mačke s svojim enkratnim značajem, eleganco in lepoto že od nekdaj navdušujejo človeka, hkrati pa so ovite v tančico skrivnosti. O njih namreč krožijo številne legende in vraže, nekatere so se celo ohranile vse do današnjih dni. In katere so najpogostejše zmote o mačkah?

Črna mačka prinaša nesrečo: Vsak izmed nas je že slišal ljudske vraže, ki mačkam pripisujejo neko negativno lastnost. Ena takih, ki se je obdržala do današnjih dni, je ta, da če ti črna mačka prečka pot, te bo doletela nesreča. Edina rešitev je, da se rešiš nesreče pa naj bi bilo pljuvanje in preklinjanje čez mačko. Ravno takšne vraže še danes delajo krivico mačkam, saj se jih ljudje še vedno izogibajo, kar dokazujejo zavetišča, kjer črne mačke ljudje ne posvojijo pogosto, jih preganjajo s svojih vrtov ali pa jih poskušajo povoziti. Pa je vraževerje res potrebno v tem tisočletju? Nikakor. Če pogledamo realno, se črne mačke po značaju ne razlikujejo od drugih in imajo celo nekaj prednosti. Črna mačka izžareva eleganco, kar bo dvignilo nivo vašega bivanja, paše ji vsaka ovratnica…

Mačka mora imeti vsaj eno leglo mladičkov, preden se jo sterilizira: To prepričanje je popolnoma napačno. Ni razloga, da bi muca morala imeti vsaj enkrat mladičke, prej nasprotno. S sterilizacijo preprečimo spolno prenosljive bolezni, maček se bo manj potepal in pretepal, prenehalo se bo markiranje teritorija. In kar je najbolj pomembno, preprečili bomo rojstvo mačjih mladičkov, ki pogosto končajo na krut in nehuman način. Zato je zgodnja sterilizacija ali kastracija edina prava rešitev za mačji zarod.

Kot pes in mačka: Po navadi se tako izrazimo, kadar želimo povedat, da se dva nikakor ne razumeta. Pa to drži, da se mačke in psi ne razumejo? Ne popolnoma. Mačka in pes govorita različno govorico, kar pa ni ovira, da ne postaneta najboljša prijatelja. Na začetku bodo vsekakor nesporazumi, vendar pa bosta v vsakdanjem življenju kaj kmalu razumela govorico drugega. Ko pes maha z repom, izraža veselje, mačka jezo. Ko mačka prede, pes sprva razume to kot renčanje, mačka pa pasje renčanje kot predenje. Za dobro vzdušje v svojem domu moramo poskrbeti sami in živali počasi spoznati in navaditi drug na drugega. Ko se pes in mačka privadita drug na drugega in razumeta govorico drug drugega, velikemu prijateljstvu ni več ovir. Zgodi se lahko celo, da bosta skupaj spala, se igrala, pila in jedla iz iste skodelice. Skratka, postala bosta nerazdružljiva prijatelja.

Mačke so hinavske: Ne drži. Mačka niso hinavske in takšnega človeškega vedenja mačka narava sploh ne pozna. Ljudje jim tak neprijazen značaj pripisujejo, ker ne poznajo njihove narave in govorice. Mačke so individualisti z izrazito telesno govorico, ki je marsikdo ne pozna. In če poznamo njihovo govorico in spoštujemo njihovo naravo, bomo vedno deležni mačje prijaznosti.

Redko katera žival izžareva toliko miru, sproščenega počutja in zadovoljstva kot mačka. In je tudi ena izmed redkih živali, ki s svojo telesno govorico jasno pokaže svoje razpoloženje. Zato je prepričanje, da so mačke hinavske, popolnoma napačno, saj nas jasno opozorijo, kaj jim ugaja in kaj ne. In še to, mačke so pravi terapevti, ki prepoznajo tudi naše razpoloženje in stiske, zato nam marsikateri zdravnik svetuje druženje z mačko, ki z svojim prednjem deluje proti osamljenosti, stresu in odganja temačne misli.

Mačka sovraži vodo: Ne drži. Mačje korenine prvotno izvirajo z območij step in savan, kjer so omejene količine vode. Zato se je nekako prenesel dedni zapis v današnje hišne mačke, da je voda redka dobrina in je ne uporabljajo za zabavo, čeprav lahko pri mačjih mladičih opazimo, kako zabavno se jim zdi loviti vodni curek, ki priteče iz pipe. Večina mačk nima sovražnega nagnjenja ali strahu pred vodo, prej nasprotno. Če pomislimo na velike, divje azijske mačke, vodo nadvse obožujejo in so izredno dobri plavalci, prav tako se levi izredno radi ohladijo v blatnih mlakah afriških step. Celo med tako imenovanimi hišnimi mačkami so pasme, ki naravnost obožujejo vodo. To je pasma Turški Van, ki je izredno stara pasma in naravnost obožuje plavanje in kopanje v vodi.

Kaj pa psi? Ljudje se čedalje bolj zavedamo, kako zelo velika odgovornost je skrb za psa, število lastnikov, ki se o pravilni negi in vzgoji temeljito podučijo je v porastu. Kljub doslednosti pa lahko včasih pride do napačnih predstav o tem, kaj je za štirinožne prijatelje koristno in kaj ne.

Psa pozimi ne zebe: Različne pasme psov različno reagirajo na mraz in na vročino. Da je psom treba poleti zagotoviti ustrezno senco, je jasno že vsem lastnikom psov, vendar pa nekateri še vedno verjamejo, da pozimi psov zaradi njihovega kožuha ne zebe. Na mraz so posebej občutljivi tisti psi, ki živijo v stanovanju in jih prav tako zebe, ko gredo ven na nizke temperature. Pes, ki je navajen življenja v stanovanju, se veliko bolje počuti, ko ima oblečen pasji plašček. O plaščku morate razmisliti predvsem tisti, ki ste lastniki kratkodlakih psov majhnih pasem.

Pes, ki živi zunaj, rabi le streho nad glavo: Tudi psi, ki večino časa preživijo zunaj, potrebujejo za udobje in zaščito proti mrazu več kot le streho nad glavo. Zagotoviti jim morate kakovostno pasjo uto, ki mora biti predvsem primerne velikosti. Vhod v uto lahko dodatno zaščitite s plastičnimi nihajnimi vrati. Dodatno izolacijo boste dosegli s posebno prevleko za uto, ki varuje pred močnim vetrom in pred nizkimi temperaturami. Psom ne pozabite namestiti tudi termo odeje ali debele pasje blazine, ki jo redno čistite in razkužujte s primernimi čistilnimi sredstvi za pasje blazine.

Pes je lahko na verigi: Psi, ki večino svojega življenja preživijo na borih nekaj metrih površine v okolici svoje ute, so slika iz preteklosti. Psi so družabna bitja in nikakor ne sodijo na verigo. Čeprav jih morda veriga ne poškoduje fizično, jim vsekakor škoduje v psihičnem smislu. Vsak pes nujno potrebuje družbo ljudi, drugih psov in predvsem veliko dolgih in aktivnih sprehodov.

Za neprimerno vedenje je kriva slaba vzgoja: Če se ljudje odločijo za določeno pasmo psa le na podlagi videza, jih morda osebnost psa preseneti in ga zaznamujejo za "porednega". Pametno se je pozanimati, kakšne so lahko vedenjske težave določenih pasem, ter jih tako ustrezno predvidevati. Tudi znotraj pasme imajo psi svoje „osebne“ karakterne lastnosti, na katere lastnik psa ne more vplivati. Če je pes nemiren in laja, je napačno takoj domnevati, da je slabo vzgojen ali razvajen. Tudi lastniki ne smete psa takoj kaznovati, saj se lahko za njegovim neobičajnim ali neprimernim vedenjem skriva kaka hujša težava, ki jo lahko s kaznovanjem le še poslabšate. V takih primerih ni odveč niti obisk pri veterinarju, saj gre lahko za zdravstvene težave vašega psa ali za psihološko travmo.

Psi in mačke se ne razumejo: Psi in mačke se po navadi res ne razumejo najbolje, saj imata ti dve vrsti živali zelo različne osebnosti. Ob pravilni socializaciji pa lahko vse pregovore o mačkah in psih postavite na laž, saj se lahko s pravilno vzgojo med njima stke pristno prijateljstvo. To se zgodi predvsem takrat, ko sta pes in mačka skupaj že od malih nog in sta deležna enake vzgoje. Tudi med odraslimi živalmi se dogaja, da žival ene vrste sprejme ali celo posvoji žival druge vrste.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Živali enostavno moraš imeti rad!