Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Živalski vrt", ki pozitivno vpliva na zdravje

 

Ljubezen do živali družine Mitev iz okolice Radencev pripeljala do ustanovitve pravega malega živalskega vrta, ki gosti več sto domačih, divjih in eksotičnih živali in ptičev

 SiKaLu ZooV Boračevi pri Radencih že nekaj let deluje vzgojno izobraževalno društvo ljubiteljev živali – SiKaLu ZOO, kjer v naravi uživajo stotine različnih živali, še bolj pa množice obiskovalcev od blizu in daleč.

V primerjavi z nekaterimi ljudi, ki jim ni težko celo plačati, da bi jim kdo pokončal hišnega ljubljenčka, obstajajo k sreči ljudje v veliki večini, ki so jim živali, takšne in drugačne močno pri srcu. In takšen je tudi Tomi Mitev iz Boračeve, pravzaprav s konca radenske ravnine in začetka kapelskih vinorodnih hribčkov. V naravnem okolju, pod omenjenimi vinorodnimi hribčki, tam kjer se nehajo polja in njive, ter začenja gozdiček, je uredil pravi mali živalski vrt, kjer v slogi in prijateljstvu živi stotine različnih živali. Te v primerjavi z mnogimi drugimi tovrstnimi ZOO-ji živijo kar v naravi, rekli bi pod vedrim nebom. Da pa ne bi ob opazovanju vseh teh živali, tako domačih kot divjih, komercialnih in eksotičnih, štirinožnih in pernatih, rib..., uživali samo domačini (Tomi živi s soprogo, tremi majhnimi otroci ter staršema), so to omogočili tudi drugim pravim ljubiteljem živali. Lastnik posestva Tomi Mitev se je sprva odločil za ljubiteljsko vzrejo konj, osličkov, burskih koz, ovac, vietnamskih prašičkov, šetlandskih ponijev, okrasne vodne in ostale perutnine, kužkov, lam..., danes pa je na kupu na stotine različnih živali, ki so mnogim pravi obliž za dušo in srce. Obiska pa se posebej veselijo otroci, katerim pripravljajo tudi posebne vodene „učne ure“, Tomi pa otroke, med sprehodom, božanjem, jahanjem in hranjenjem, pouči o ravnanju z živalmi.

Zanimivo je tudi ime posestva oz. živalskega vrta – SiKaLu ZOO. „To so začetnica imen mojih treh otrok: Si – Sinaj, Ka – Kalina, Lu – Luna“, nam pojasni Tomi, ki se mimogrede z živalmi tudi sedaj ukvarja samo ljubiteljsko, čeprav mu vzamejo tudi za več kot za celi šiht dela. Njegov osnovni poklic je zlatarstvo, saj ima v Termah Radenci lastno zlatarnico. V Radencih je tudi njegova soproga, ki je vzgojiteljica, in z njo so v tamkajšnjem vrtcu ali šoli tudi vsi trije otroci. Zato je njihov živalski vrt možno videti le ob koncih tedna, ob praznikih ter po predhodnem dogovoru tudi ob delovnikih. „Namen našega društva je vzgoja in izobraževanje ljudi, ki so ali še bodo postali ljubitelji živali. Zato so naši obiskovalci predvsem otroci, katerim želimo približati naravo in živali. K nam pa prihajajo tudi ljudje, ki potrebujejo nasvet, kako najti stik in zaupanje med živaljo in človekom. Današnji človek izgublja stik z naravo in posledično s tem stik s samim seboj. Na posestvu se otroci učijo kako ravnati z živalmi, kakšen prostor potrebuje žival za lepo življenje (zrak, svetloba, zdrava hrana,...), da žival potrebuje tudi ljubezen, zaupanje, spoštljiv odnos... Ko otrok izkusi naravo z vsemi čutili, vzpostavi pozitiven odnos do nje. Kar doživimo kot majhni otroci, ostane v našem spominu vse življenje, najsi gre za zvoke, vonje ali podobe. Današnji malčki veliko bolje poznajo melodije na mobilnih telefonih kot petje ptic, ali izmišljene podobe, ki niso resnične kot pa resnična bitja, ki živijo z nami. Da bi jim približali naravo, ponujamo izkustveno učenje za posameznike kot za skupine iz vrtcev in šol“, nam razloži Tomi.

Na posestvu tudi razmišljajo, da bi se v prihodnosti usmerili v razvoj ekološke postaje in vzpostavitvi sodobnega vzgojno izobraževalnega centra za varstvo okolja. Naš sogovornik pa še posebej poudarja pozitivne učinke živali na človeka, pa naj gre samo za prisotnost, opazovanje, božanje živali, druženje z živaljo ali pa za skrb za živali. „Žival dejansko ugodno vpliva na počutje, sproščenost, večjo odprtost, več pogovora,... Raziskave so pokazale, da živali pozitivno vplivajo celo na zdravje (po srčni kapi ali drugih boleznih) in daljše življenje. Živali imamo lahko za prijatelja, družabnika, soigralca v igri, tolažnika, nekoga za katerega je potreba po skrbi. Žival sprošča ,umirja in nas spravlja v veselje, je sopotnik v osamljenosti ali je svetla točka v bolezni. Živali pa so lahko tudi pomočniki pri aktivnostih in različnih terapijah“, pravi Tomi Mitev, ki je v službi in med živalmi praktično 24 ur na dan.

Sam pravi, da posestvo dopolnjujejo, da bi jo ponudili tudi za zunajšolske in izobraževalne dejavnosti. „Današnji otroci premalo zahajajo v naravo in jo slabo poznajo in ne poznajo njenih pravil. Posebno jim primanjkuje stik z živalmi, zato smo kmetijo uredili tako, da otroci pod strokovnim nadzorom opazujejo živali, jih božajo, hranijo, fotografirajo in si zapisujejo zanimivosti o njih. Bolj vneti za konjeniški šport lahko jahajo, ali se naučijo osnov jahanja. V prihodnje bodo lahko ulovili tudi kakšno ribo. Kmetija ima sonaravno kmetovanje. Prihodnost vidimo torej v izobraževanju mladih, ali pa mini živalskemu vrtu podobnem prostoru. Mnogo ljudi v mestih se zdravi s tabletami, čeprav bi jim bilo v stiku z naravo povrnjeno zdravje, ki ga je načel stres, nepravilna prehrana, nezadostno gibanje, medčloveška nesoglasja. Pri nas smo prepričani, da je najboljše, da si vsi poiščejo zdravje v naravi in z živalmi“, je dejal naš sogovornik Tomi, ki dodaja, da so njihove živali, ne glede na vrsto, zelo socializirane, saj živijo z ljudmi in drugimi živalmi in se med seboj dobro razumejo.

Živali (konji, lame, osli, dvogrbe kamele, poniji, nanduji, keguruji, afriški ježevci, srne, rakuni, patagonske mare, nosati medvedki, preprijski psi, morski prašički, zeleni legvani, afriške mini koze, ovce, pujski, burske koze, psi maltežani, pavi, pegatke, purani, golobi, vodna perutnina, kopenske želve...) se sicer prosto gibljejo na površini 2,7 ha, v obdelavi za krmo pa imajo še 6,5 ha površin. Na posestvu so tudi otroška igrala, v prihodnje bi radi še povečali ponudbo živalski vrt pa bi dopolnili z novimi vrstami živalmi, zlasti eksotičnimi. Že sedaj je pri SiKaLu ZOO vse zanimivo in lepo, posebnost pa sta tudi ogromna čuvaja šarplaninca, tako da drugih čuvajev ni potrebno, a kljub temu njihovo „čredo“ občasno napade kakšna lisica ali pa celo vidra. Pa tudi šarplaninca nista sama, kajti zraven je še več majhnih kužkov, katerih se človek težko reši... Zaradi vsega se izplača obiskati družino Mitev v Boračevi pri Radencih, kjer tudi kakšen prostovoljni prispevek porabijo samo za živali, med katerimi imajo tudi ovco in srnico, ki se druži samo z lamami in tudi skače kot lame, ter tako misli, da je tudi sama kar lama.

Zanimivo je tudi omeniti, da so vsako leto v adventnem času, in vse tja do 6. januarja v njihovem ZOO na ogled tudi jaslice v naravi z živimi živalmi...

 

Trajnosti pri nekaterih živalih, oziroma valitve jajc pri perutnini

KOBILA 336 dni ali 48 tednov 8 (od 320 do 355 dni )

OSLICA 362 dni ( od 348 do 377 dni )

KRAVA 280 dni (od 270 do 300 dni )

OVCA, KOZA 150 dni ali 5 mesecev ( 14 do 153 dni )

SVINJA 114 dni ali 3 mesece, 3 tedne, 3 dni ( 110 do 118 dni )

PSICA 63 dni ali 9 tednov ( od 58 do 66 dni )

MAČKA 58 dni ( 56 do 63 dni )

KUNEC 27 do 30 dni

KOKOŠ 21 dni

GOSKA 30 do 32 dni

RACA 28 dni

PURA 27 do 31 dni

 PEGATKE od 30 do 34 dni

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali "Živalski vrt", ki pozitivno vpliva na zdravje