Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sterilizirali in kastrirali so kar 420 hišnih ljubljenčkov

 

Končana je velika akcija DZZŽ Pomurja, namenjena preprečitvi neželenega razmnoževanja psov in mačk

Steriliziranje in kastriranjeGlede na to, da je sterilizacija in kastracija najprimernejši način preprečitve neželenih rojstev živali – hišnih ljubljenčkov, psov in mačk, je pohvale vredna akcija Društva za zaščito živali Pomurje, ki je potekala minulo pomlad, in je sedaj zaključena z zbiranjem podatkov.

Z veseljem so ugotovili, da je bilo kastriranih ali steriliziranih kar 420 (lani: 365) mačk in psov, ker je več kot solidno. Hkrati se je vodstvo DZZŽ Pomurja zavalilo vsem veterinarskim organizacijam v regiji, ki so skupaj z njimi nekoliko znižali stroške sterilizacije muc in psičk, ter kastracije mačkov in psov. In ker je bila uspešna, bo tovrstna akcija tudi prihodnjo pomlad potekala na območju celega Pomurja, kjer so tudi drugi, ne samo aktivisti DZZŽP, končno dojeli, da je rešitev prevelikega števila potepuških oz. zavrženih živali, v kastraciji in sterilizaciji, ker je še vedno majhen strošek z manj trpljenja.

Čeprav sterilizacija in kastracija lahko poteka skozi vse leto, je pomlad vseeno najprimernejši čas. Takrat se namreč okrog nas razbohoti življenje vseh oblik – trave poženejo, rože zacvetijo in drevesne krošnje dobijo zeleno krono. Stvari se spremenijo tudi pri nas doma: ne ozelenita le vrtna trata in sadovnjak, na svet pride tudi ogromno mladih muc in psov. „Na žalost se nas ob opazovanju teh ljubkih, nerodnih in igrivih dlakavih kepic premalo zamisli, koliko jih nikoli ne bo videlo lastne mame, ker jih bo lastnik pobil, preden bodo spregledali, koliko jih bo zaradi brezbrižnosti lastnikov pomrlo zaradi takšnih in drugačnih kužnih bolezni, koliko jih bo dolga leta životarilo v življenja nevrednih razmerah in nenazadnje, koliko jih bo v agoniji umiralo pred našimi očmi v kakem obcestnem jarku. Čeprav je v prvem odstavku 11. člena Zakona o zaščiti živali jasno navedeno, da mora lastnik živali z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali, marsikdo živi v napačnem prepričanju, da s tem naredi več škode kot koristi, ali pa se mu zdi strošek enostavno previsok. Če boste za sterilizacijo mačke odšteli 60 EUR in če bo živela vsaj pričakovanih 15 let, ste za vsako leto njenega življenja odšteli 4 EUR ali malenkost več kot cent na dan. Če se vam to zdi drago, kako ji potem lahko zagotovite hrano“, se sprašuje predsednica DZŽP Breda Habjanič.

Skrbniki oz. lastniki živali so izključno sami odgovorni za njihovo življenje in posledično tudi za življenje njihovih potomcev. Nikar torej ne smemo živeti v zmotnem prepričanju, da smo svojo dolžnost opravili, če smo svojo muco ali psa oddali prvi osebi, ki jo je želela imeti, ne da bi pri tem pomislili, ali ji bo novi lastnik sploh zagotovil ustrezne pogoje za zdrav razvoj in življenja vreden obstoj. „Če vas ob skotenih mladičkih vaše živali skrbi le, kako se jih znebiti (po zakonu je pasje mladiče prepovedano vzeti od matere pred 8. tednom starosti, mačje pred 12. tednom), se zamislite: zakaj so se sploh skotili? Ali bi bila sterilizacija oziroma kastracija res tako velik strošek v primerjavi s tem, koliko skrbi in finančnih sredstev je potrebnih za primerno vzgojo in vzrejo mladičev vsako leto znova, če ne celo večkrat letno? Ali je to res večje zlo od vseh življenja nevrednih bolečin, ki jih pretrpijo mladiči vaše živali, mladiči njenih mladičev itd., ali vam preprosto sploh ni mar, saj ste se jih znebili in mislite, da za trpljenje, ki ga doživljajo, če sploh še živijo, niste odgovorni“, pravi Habjaničeva, ki dodaja, da sta sterilizacija oz. kastracija trajen način preprečevanja gonitvenih ciklusov in nezaželenih brejosti tako pri mucah kot psih. To je najmanj, kar lahko naredimo, da preprečimo, da bi bilo zavrženih, nehumano ubitih, mučenih in zapuščenih živali v Sloveniji še več, kot jih je že.

Zato je dejansko vseh pohval vredno početje DZZŽ Pomurja, ter sodelovanje vseh šestih veterinarskih ambulant, ki delujejo na območju Pomurja (Veterinarska postaja Gornja Radgona, Veterinarska postaja Lendava, Veterinarska ambulanta Ljutomer, Veterinaria Murska Sobota, Veterinarski inženiring Nabergoj Moravske Toplice in Veterinarska ambulanta Šantl. Bolehnečici, Veterinarska ambulanta Tušar). Vsi oni so svoj zaslužek znižali za petino, saj so vsem, ki so prišli k njim s posebnim kupončkom, katerega je izdalo DZZŽ Pomurja, ceno svojih storitev znižali za petino. V približno dveh mesecih trajanja akcije so lastniki psov in mačk v omenjene veterinarske ambulante pripeljali skupno kar 420 živali, in sicer: 169 mačk, 131 mačkov, 75 psičk, in 45 psov. Tako so zavedni lastniki, s pomočjo društva in veterinarjev, že za letos najbolj humano in najbolj zdravo preprečili neželeno rojstvo več sto živalic, ki bi bile potencialno zavržene ali nehumano umorjene.

„Nešteto je pozitivnih razlogov za sterilizacijo oz. kastracijo hišnih ljubljenčkov. Tako so sterilizirane in kastrirane živali varne pred spolno nalezljivimi boleznimi. V času parjenja niso zvočno moteče za okolico, poleg tega pa ne uhajajo od doma in zato na ogrožajo varnosti v prometu. Sterilizacija in kastracija varujeta žival pred nekaterimi oblikami raka. Mačke še vedno lovijo miši in psi še vedno čuvajo svojo družino in posest. Kastrirani psi so bolj vodljivi in manj agresivni, mački pa ne označujejo teritorija. V Sloveniji je preveč psov in mačk: Vsekakor se skoti več živali, kot jih lahko dobi dom. Mnoge živali, ki jih ljudje ne morejo oddati, pristanejo na cesti in nato v zavetišču. Preplašene in sestradane imajo 30 dni časa, da spet začnejo zaupati ljudem. Če jih v tem času nihče ne posvoji, jih je po Zakonu o zaščiti živali dovoljeno evtanazirati. S sterilizacijo oz. kastracijo svoje živali lahko vsak zavedni lastnik pripomore, da bo teh zavrženih živali, za katere se le težko najdejo novi lastniki, manj!“, pravi predsednica DZZŽ Pomurja, ki dodaja, da je pobijanje mladičev nezakonito. „Tisoče živali vsako leto protizakonito izgubi življenje v prvih urah svojega življenja. Narava žene samico, da poskrbi za svoj naraščaj – če ji ga odvzamemo, ji povzročimo velik stres. Poleg tega težko verjamemo, da se vam tako pobijanje zdi naravno ali celo etično? Ob tem se z globo od 800 do 1.200 evrov se kaznuje posameznik, ki naklepno usmrti žival“.

V okviru akcije kastracij in sterilizacij je DZZŽ Pomurja, s pomočjo pokroviteljev, pripravil tudi nagradno igro, saj so izmed vseh 420 kupončkov, ki so prišli iz vseh veterinarskih ambulant, izvlekli pet lastnikov živali, katerim bodo podeljene enotne nagrade (majica in nahrbtnik z motivi živali in napisom društva). Pod nadzorom posebne komisije, jih je izžrebala 2 – letna Bistra, prejeli pa so jih: Darja Hajdinjak iz Črenšovcev, Cveto Maučec iz Lomanoš, Petra Toplak iz Markišavcev, Urška Horvat iz Apač in Dejan Kuhar iz Nemčavcev.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Sterilizirali in kastrirali so kar 420 hišnih ljubljenčkov