V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sterilizirali in kastrirali so kar 420 hišnih ljubljenčkov

 

Končana je velika akcija DZZŽ Pomurja, namenjena preprečitvi neželenega razmnoževanja psov in mačk

Steriliziranje in kastriranjeGlede na to, da je sterilizacija in kastracija najprimernejši način preprečitve neželenih rojstev živali – hišnih ljubljenčkov, psov in mačk, je pohvale vredna akcija Društva za zaščito živali Pomurje, ki je potekala minulo pomlad, in je sedaj zaključena z zbiranjem podatkov.

Z veseljem so ugotovili, da je bilo kastriranih ali steriliziranih kar 420 (lani: 365) mačk in psov, ker je več kot solidno. Hkrati se je vodstvo DZZŽ Pomurja zavalilo vsem veterinarskim organizacijam v regiji, ki so skupaj z njimi nekoliko znižali stroške sterilizacije muc in psičk, ter kastracije mačkov in psov. In ker je bila uspešna, bo tovrstna akcija tudi prihodnjo pomlad potekala na območju celega Pomurja, kjer so tudi drugi, ne samo aktivisti DZZŽP, končno dojeli, da je rešitev prevelikega števila potepuških oz. zavrženih živali, v kastraciji in sterilizaciji, ker je še vedno majhen strošek z manj trpljenja.

Čeprav sterilizacija in kastracija lahko poteka skozi vse leto, je pomlad vseeno najprimernejši čas. Takrat se namreč okrog nas razbohoti življenje vseh oblik – trave poženejo, rože zacvetijo in drevesne krošnje dobijo zeleno krono. Stvari se spremenijo tudi pri nas doma: ne ozelenita le vrtna trata in sadovnjak, na svet pride tudi ogromno mladih muc in psov. „Na žalost se nas ob opazovanju teh ljubkih, nerodnih in igrivih dlakavih kepic premalo zamisli, koliko jih nikoli ne bo videlo lastne mame, ker jih bo lastnik pobil, preden bodo spregledali, koliko jih bo zaradi brezbrižnosti lastnikov pomrlo zaradi takšnih in drugačnih kužnih bolezni, koliko jih bo dolga leta životarilo v življenja nevrednih razmerah in nenazadnje, koliko jih bo v agoniji umiralo pred našimi očmi v kakem obcestnem jarku. Čeprav je v prvem odstavku 11. člena Zakona o zaščiti živali jasno navedeno, da mora lastnik živali z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali, marsikdo živi v napačnem prepričanju, da s tem naredi več škode kot koristi, ali pa se mu zdi strošek enostavno previsok. Če boste za sterilizacijo mačke odšteli 60 EUR in če bo živela vsaj pričakovanih 15 let, ste za vsako leto njenega življenja odšteli 4 EUR ali malenkost več kot cent na dan. Če se vam to zdi drago, kako ji potem lahko zagotovite hrano“, se sprašuje predsednica DZŽP Breda Habjanič.

Skrbniki oz. lastniki živali so izključno sami odgovorni za njihovo življenje in posledično tudi za življenje njihovih potomcev. Nikar torej ne smemo živeti v zmotnem prepričanju, da smo svojo dolžnost opravili, če smo svojo muco ali psa oddali prvi osebi, ki jo je želela imeti, ne da bi pri tem pomislili, ali ji bo novi lastnik sploh zagotovil ustrezne pogoje za zdrav razvoj in življenja vreden obstoj. „Če vas ob skotenih mladičkih vaše živali skrbi le, kako se jih znebiti (po zakonu je pasje mladiče prepovedano vzeti od matere pred 8. tednom starosti, mačje pred 12. tednom), se zamislite: zakaj so se sploh skotili? Ali bi bila sterilizacija oziroma kastracija res tako velik strošek v primerjavi s tem, koliko skrbi in finančnih sredstev je potrebnih za primerno vzgojo in vzrejo mladičev vsako leto znova, če ne celo večkrat letno? Ali je to res večje zlo od vseh življenja nevrednih bolečin, ki jih pretrpijo mladiči vaše živali, mladiči njenih mladičev itd., ali vam preprosto sploh ni mar, saj ste se jih znebili in mislite, da za trpljenje, ki ga doživljajo, če sploh še živijo, niste odgovorni“, pravi Habjaničeva, ki dodaja, da sta sterilizacija oz. kastracija trajen način preprečevanja gonitvenih ciklusov in nezaželenih brejosti tako pri mucah kot psih. To je najmanj, kar lahko naredimo, da preprečimo, da bi bilo zavrženih, nehumano ubitih, mučenih in zapuščenih živali v Sloveniji še več, kot jih je že.

Zato je dejansko vseh pohval vredno početje DZZŽ Pomurja, ter sodelovanje vseh šestih veterinarskih ambulant, ki delujejo na območju Pomurja (Veterinarska postaja Gornja Radgona, Veterinarska postaja Lendava, Veterinarska ambulanta Ljutomer, Veterinaria Murska Sobota, Veterinarski inženiring Nabergoj Moravske Toplice in Veterinarska ambulanta Šantl. Bolehnečici, Veterinarska ambulanta Tušar). Vsi oni so svoj zaslužek znižali za petino, saj so vsem, ki so prišli k njim s posebnim kupončkom, katerega je izdalo DZZŽ Pomurja, ceno svojih storitev znižali za petino. V približno dveh mesecih trajanja akcije so lastniki psov in mačk v omenjene veterinarske ambulante pripeljali skupno kar 420 živali, in sicer: 169 mačk, 131 mačkov, 75 psičk, in 45 psov. Tako so zavedni lastniki, s pomočjo društva in veterinarjev, že za letos najbolj humano in najbolj zdravo preprečili neželeno rojstvo več sto živalic, ki bi bile potencialno zavržene ali nehumano umorjene.

„Nešteto je pozitivnih razlogov za sterilizacijo oz. kastracijo hišnih ljubljenčkov. Tako so sterilizirane in kastrirane živali varne pred spolno nalezljivimi boleznimi. V času parjenja niso zvočno moteče za okolico, poleg tega pa ne uhajajo od doma in zato na ogrožajo varnosti v prometu. Sterilizacija in kastracija varujeta žival pred nekaterimi oblikami raka. Mačke še vedno lovijo miši in psi še vedno čuvajo svojo družino in posest. Kastrirani psi so bolj vodljivi in manj agresivni, mački pa ne označujejo teritorija. V Sloveniji je preveč psov in mačk: Vsekakor se skoti več živali, kot jih lahko dobi dom. Mnoge živali, ki jih ljudje ne morejo oddati, pristanejo na cesti in nato v zavetišču. Preplašene in sestradane imajo 30 dni časa, da spet začnejo zaupati ljudem. Če jih v tem času nihče ne posvoji, jih je po Zakonu o zaščiti živali dovoljeno evtanazirati. S sterilizacijo oz. kastracijo svoje živali lahko vsak zavedni lastnik pripomore, da bo teh zavrženih živali, za katere se le težko najdejo novi lastniki, manj!“, pravi predsednica DZZŽ Pomurja, ki dodaja, da je pobijanje mladičev nezakonito. „Tisoče živali vsako leto protizakonito izgubi življenje v prvih urah svojega življenja. Narava žene samico, da poskrbi za svoj naraščaj – če ji ga odvzamemo, ji povzročimo velik stres. Poleg tega težko verjamemo, da se vam tako pobijanje zdi naravno ali celo etično? Ob tem se z globo od 800 do 1.200 evrov se kaznuje posameznik, ki naklepno usmrti žival“.

V okviru akcije kastracij in sterilizacij je DZZŽ Pomurja, s pomočjo pokroviteljev, pripravil tudi nagradno igro, saj so izmed vseh 420 kupončkov, ki so prišli iz vseh veterinarskih ambulant, izvlekli pet lastnikov živali, katerim bodo podeljene enotne nagrade (majica in nahrbtnik z motivi živali in napisom društva). Pod nadzorom posebne komisije, jih je izžrebala 2 – letna Bistra, prejeli pa so jih: Darja Hajdinjak iz Črenšovcev, Cveto Maučec iz Lomanoš, Petra Toplak iz Markišavcev, Urška Horvat iz Apač in Dejan Kuhar iz Nemčavcev.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Sterilizirali in kastrirali so kar 420 hišnih ljubljenčkov