„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sterilizirali in kastrirali so kar 420 hišnih ljubljenčkov

 

Končana je velika akcija DZZŽ Pomurja, namenjena preprečitvi neželenega razmnoževanja psov in mačk

Steriliziranje in kastriranjeGlede na to, da je sterilizacija in kastracija najprimernejši način preprečitve neželenih rojstev živali – hišnih ljubljenčkov, psov in mačk, je pohvale vredna akcija Društva za zaščito živali Pomurje, ki je potekala minulo pomlad, in je sedaj zaključena z zbiranjem podatkov.

Z veseljem so ugotovili, da je bilo kastriranih ali steriliziranih kar 420 (lani: 365) mačk in psov, ker je več kot solidno. Hkrati se je vodstvo DZZŽ Pomurja zavalilo vsem veterinarskim organizacijam v regiji, ki so skupaj z njimi nekoliko znižali stroške sterilizacije muc in psičk, ter kastracije mačkov in psov. In ker je bila uspešna, bo tovrstna akcija tudi prihodnjo pomlad potekala na območju celega Pomurja, kjer so tudi drugi, ne samo aktivisti DZZŽP, končno dojeli, da je rešitev prevelikega števila potepuških oz. zavrženih živali, v kastraciji in sterilizaciji, ker je še vedno majhen strošek z manj trpljenja.

Čeprav sterilizacija in kastracija lahko poteka skozi vse leto, je pomlad vseeno najprimernejši čas. Takrat se namreč okrog nas razbohoti življenje vseh oblik – trave poženejo, rože zacvetijo in drevesne krošnje dobijo zeleno krono. Stvari se spremenijo tudi pri nas doma: ne ozelenita le vrtna trata in sadovnjak, na svet pride tudi ogromno mladih muc in psov. „Na žalost se nas ob opazovanju teh ljubkih, nerodnih in igrivih dlakavih kepic premalo zamisli, koliko jih nikoli ne bo videlo lastne mame, ker jih bo lastnik pobil, preden bodo spregledali, koliko jih bo zaradi brezbrižnosti lastnikov pomrlo zaradi takšnih in drugačnih kužnih bolezni, koliko jih bo dolga leta životarilo v življenja nevrednih razmerah in nenazadnje, koliko jih bo v agoniji umiralo pred našimi očmi v kakem obcestnem jarku. Čeprav je v prvem odstavku 11. člena Zakona o zaščiti živali jasno navedeno, da mora lastnik živali z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali, marsikdo živi v napačnem prepričanju, da s tem naredi več škode kot koristi, ali pa se mu zdi strošek enostavno previsok. Če boste za sterilizacijo mačke odšteli 60 EUR in če bo živela vsaj pričakovanih 15 let, ste za vsako leto njenega življenja odšteli 4 EUR ali malenkost več kot cent na dan. Če se vam to zdi drago, kako ji potem lahko zagotovite hrano“, se sprašuje predsednica DZŽP Breda Habjanič.

Skrbniki oz. lastniki živali so izključno sami odgovorni za njihovo življenje in posledično tudi za življenje njihovih potomcev. Nikar torej ne smemo živeti v zmotnem prepričanju, da smo svojo dolžnost opravili, če smo svojo muco ali psa oddali prvi osebi, ki jo je želela imeti, ne da bi pri tem pomislili, ali ji bo novi lastnik sploh zagotovil ustrezne pogoje za zdrav razvoj in življenja vreden obstoj. „Če vas ob skotenih mladičkih vaše živali skrbi le, kako se jih znebiti (po zakonu je pasje mladiče prepovedano vzeti od matere pred 8. tednom starosti, mačje pred 12. tednom), se zamislite: zakaj so se sploh skotili? Ali bi bila sterilizacija oziroma kastracija res tako velik strošek v primerjavi s tem, koliko skrbi in finančnih sredstev je potrebnih za primerno vzgojo in vzrejo mladičev vsako leto znova, če ne celo večkrat letno? Ali je to res večje zlo od vseh življenja nevrednih bolečin, ki jih pretrpijo mladiči vaše živali, mladiči njenih mladičev itd., ali vam preprosto sploh ni mar, saj ste se jih znebili in mislite, da za trpljenje, ki ga doživljajo, če sploh še živijo, niste odgovorni“, pravi Habjaničeva, ki dodaja, da sta sterilizacija oz. kastracija trajen način preprečevanja gonitvenih ciklusov in nezaželenih brejosti tako pri mucah kot psih. To je najmanj, kar lahko naredimo, da preprečimo, da bi bilo zavrženih, nehumano ubitih, mučenih in zapuščenih živali v Sloveniji še več, kot jih je že.

Zato je dejansko vseh pohval vredno početje DZZŽ Pomurja, ter sodelovanje vseh šestih veterinarskih ambulant, ki delujejo na območju Pomurja (Veterinarska postaja Gornja Radgona, Veterinarska postaja Lendava, Veterinarska ambulanta Ljutomer, Veterinaria Murska Sobota, Veterinarski inženiring Nabergoj Moravske Toplice in Veterinarska ambulanta Šantl. Bolehnečici, Veterinarska ambulanta Tušar). Vsi oni so svoj zaslužek znižali za petino, saj so vsem, ki so prišli k njim s posebnim kupončkom, katerega je izdalo DZZŽ Pomurja, ceno svojih storitev znižali za petino. V približno dveh mesecih trajanja akcije so lastniki psov in mačk v omenjene veterinarske ambulante pripeljali skupno kar 420 živali, in sicer: 169 mačk, 131 mačkov, 75 psičk, in 45 psov. Tako so zavedni lastniki, s pomočjo društva in veterinarjev, že za letos najbolj humano in najbolj zdravo preprečili neželeno rojstvo več sto živalic, ki bi bile potencialno zavržene ali nehumano umorjene.

„Nešteto je pozitivnih razlogov za sterilizacijo oz. kastracijo hišnih ljubljenčkov. Tako so sterilizirane in kastrirane živali varne pred spolno nalezljivimi boleznimi. V času parjenja niso zvočno moteče za okolico, poleg tega pa ne uhajajo od doma in zato na ogrožajo varnosti v prometu. Sterilizacija in kastracija varujeta žival pred nekaterimi oblikami raka. Mačke še vedno lovijo miši in psi še vedno čuvajo svojo družino in posest. Kastrirani psi so bolj vodljivi in manj agresivni, mački pa ne označujejo teritorija. V Sloveniji je preveč psov in mačk: Vsekakor se skoti več živali, kot jih lahko dobi dom. Mnoge živali, ki jih ljudje ne morejo oddati, pristanejo na cesti in nato v zavetišču. Preplašene in sestradane imajo 30 dni časa, da spet začnejo zaupati ljudem. Če jih v tem času nihče ne posvoji, jih je po Zakonu o zaščiti živali dovoljeno evtanazirati. S sterilizacijo oz. kastracijo svoje živali lahko vsak zavedni lastnik pripomore, da bo teh zavrženih živali, za katere se le težko najdejo novi lastniki, manj!“, pravi predsednica DZZŽ Pomurja, ki dodaja, da je pobijanje mladičev nezakonito. „Tisoče živali vsako leto protizakonito izgubi življenje v prvih urah svojega življenja. Narava žene samico, da poskrbi za svoj naraščaj – če ji ga odvzamemo, ji povzročimo velik stres. Poleg tega težko verjamemo, da se vam tako pobijanje zdi naravno ali celo etično? Ob tem se z globo od 800 do 1.200 evrov se kaznuje posameznik, ki naklepno usmrti žival“.

V okviru akcije kastracij in sterilizacij je DZZŽ Pomurja, s pomočjo pokroviteljev, pripravil tudi nagradno igro, saj so izmed vseh 420 kupončkov, ki so prišli iz vseh veterinarskih ambulant, izvlekli pet lastnikov živali, katerim bodo podeljene enotne nagrade (majica in nahrbtnik z motivi živali in napisom društva). Pod nadzorom posebne komisije, jih je izžrebala 2 – letna Bistra, prejeli pa so jih: Darja Hajdinjak iz Črenšovcev, Cveto Maučec iz Lomanoš, Petra Toplak iz Markišavcev, Urška Horvat iz Apač in Dejan Kuhar iz Nemčavcev.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Sterilizirali in kastrirali so kar 420 hišnih ljubljenčkov