V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ljudje potrebujemo tekočino, živali pa tudi!

 

Ko pritisne vročina (in tudi sploh) moramo poskrbeti za živali, zlasti tiste zaprte in pripete, zagotoviti pa jim moramo tudi senco...

Živali potrebujejo vodo V tem vročem vremenu nikakor ne smemo pozabiti na skrb za živali, opozarjajo v Društvu za zaščito živali Pomurja (DZŽP), in tudi v drugih slovenskih društvih za zaščito in pomoč živalim. Visoke temperature lahko prinesejo marsikatero nevšečnost, zato v društvu pozivajo, da poskrbimo za to, da bodo razmere za živali prijetne in ne naporne ali celo usodne. Ne glede na to, ali boste vroče dni preživljali doma ali na dopustu, svoji živali vedno nudite hladno vodo, dovolj gibanja, najbolje zjutraj in zvečer, možnost za počitek v senci in za osvežitev, kot je kopanje.

Življenje živali, ki nima dostopne hladne vode in kotička, kjer je sončni žarki ne morejo doseči, je lahko ogroženo, pa naj bo v avtomobilu ali na dvorišču. Če opazite žival v takih okoliščinah, ki je videti slabotna, morate o tem takoj obvestiti policijo na številko 113, pravijo v DZŽP, saj bodo slednji posredovali sami ali pa obvestili veterinarske inšpektorje.

O tem govori tudi pravilnik o zaščiti hišnih živali, ki posebej obravnava prevoz živali, ki določa, da mora biti žival pri prevozu zavarovana pred izpadom ali pobegom s prevoznega sredstva ter zaščitena pred vročino, sončno pripeko, mrazom in padavinami. Hišnih živali ni dovoljeno puščati samih v oziroma na vozilih, razen če se zagotovi letnemu času primerno zračenje, določa pravilnik. Če zunanja temperatura v sončnem vremenu presega 20 stopinj Celzija, je potrebno poiskati za parkirano vozilo primerno senco, da temperatura v vozilu ne povzroči vročinskega udara pri živali v vozilu. Pravilnik navaja tudi najpogostejše vidne znake vročinskega udara pri psu oziroma mački. To so intenzivno sopenje, povečano slinjenje, pospešeno dihanje, močno pordele vidne sluznice ali cianotične vidne sluznice in nezavest.

Poskrbeti moramo za kužke na verigiVročinski udar ni možen zgolj med prevozom oziroma med čakanjem živali v avtu, temveč tudi v primeru, da je žival na dvorišču priklenjena na verigo in nima možnosti za umik v senco in ohladitev z vodo. Ni zanemarljivo dejstvo, da je vročinski udar v večini primerov usoden, opozarjajo v DZŽP. „Če se odpravljate na daljšo pot, načrtujte vožnjo tako, da se izognete potovanju v najbolj vročem delu dneva. Odpravite se od hiše ponoči ali zgodaj zjutraj in skrbno načrtujte dovolj postankov, da se lahko vaš ljubljenček pretegne, osveži s hladno vodo in opravi potrebo. Imejte prižgano klimatsko napravo in bodite pozorni na to, da temperaturni razkoraki niso prehudi. Tako v avtomobilu kot doma mora biti živali dovolj udobno, kar v prevročem prostoru ni mogoče. Če vendarle pride do vročinskega udara, se čim prej povežite z najbližjim veterinarjem. Na poti do veterinarske postaje skušajte žival postopoma ohladiti tako, da njen trup zavijete v mokro hladno brisačo ali ga hladite z mlačno vodo. Nadaljnjo ustrezno terapijo bo po oceni posledic vročinskega udara predpisal veterinar“, še poudarjajo v DZŽP.

 KAKO POSKRBIMO ZA NAŠE LJUBLJENČKE POLETI?

Veterinar dr. Emil Senčar svetuje

Dr. vet. med. Emil SenčarPoletje je letni čas, ki nam prinaša veliko veselja, čas počitnic, brezskrbnih dni brez šole, čas sprostitve za mlajše, za starejše je poletje lahko tudi čas težav povezanih z visoko vročino. Podobno je pri živalih, pri naših hišnih ljubljenčkih. Kot pravi ugledni veterinar Emil Senčar, dr. vet. med., je za kužke in muce kot predstavnike hišnih živali značilno, da v koži nimajo žlez znojnic, razen v šapicah. A žleze znojnice imajo važno vlogo pri reguliranju temperaturnega stanja v organizmu. Z izločanjem znoja pospešujejo hlajenje organizma. Ljudje se začnejo potiti na vročini in si na ta način uravnavajo, nižajo telesno temperaturo. Kužki in muce se hladijo izključno preko jezika. V vročini zelo pospešeno dihajo, zato imajo na široko odprt gobček iz katerega visi velik jezik. Jezik je vlažen in z izparevanjem sline hladi kri, ki teče v jeziku. Jasno je, da tak sistem hlajenja organizma ni učinkovit pri višjih temperaturah. To pomeni, da zelo hitro zataji in lahko pride do zelo nevarnega pregretja organizma, tako imenovane hipertermije in življenjske ogroženosti živali. Izrednega pomena je, da zagotovimo poleti našim živalim zadostno senco oz. možnost, da se umaknejo pred vročino. Tu so predvsem ogroženi kužki pripeti na verigi. Veriga jim onemogoča, da bi se umaknili pred pripeko.

„Drug primer je, da lastnik pusti psa v avtu, ki ga je sicer parkiral v senci in se napoti v trgovino, kjer sreča prijatelja, se zaklepeta, skočita še na kavico. Med tem časom je avto že na soncu. Vedeti moramo, da je že 10 minut izpostavljenosti vročemu soncu za psa zaprtega v avtomobilu že lahko življenjsko nevarno. Če smo bili tako neprevidni, da se nam je to zgodilo, moramo psa čim prej zaviti v mokro brisačo, da ga začnemo hladiti in takoj poiskati pomoč pri veterinarju. Na žalost zelo hitro pride do sprememb v krvi, katere so kljub zdravljenju lahko usodne za žival. Sveža voda je prav tako zelo važna zadeva, ki jo moramo zagotoviti našim živalim v poletni vročini. Vodo moramo v posodici za pitje večkrat zamenjati, da ne postane postana in polna slin. Poskrbeti moramo, da imajo naše živali vodo na razpolago čez ves dan. Če se ponovno vrnemo k kužkom na verigi, se jim pogosto dogaja, da si vodo razlijejo in preden brezčutni in brezvestni lastnik ugotovi, da pes nima vode lahko mine cel dan. Samo predstavljamo si lahko, kakšne muke doživlja kužek, privezan na vročini in še brez vode. Poletni vročini moramo prilagoditi tudi režim prehranjevanja živali. Živali v vročini ponavadi ne jedo. Hranjenje živali poletiObrok jim ponudimo najbolje pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Obroke lahko količinsko in z tem tudi kalorično zmanjšamo, da dodatno ne obremenimo organizma. To velja predvsem za starejše in bolne živali. Najbolje je da uporabimo briketirano suho hrano, saj se le ta na vročini ne usmradi in pokvari. Kosi mesa, drobovine ali ostanki iz mize so lahko že v 12 urah polni črvov in hudo smrdeči. Vzrok so lahko najmanj driska, bruhanje ali celo mnogo bolj nevarne zastrupitve z bakterijami, ki so se namnožile v hrani in so lahko vzrok smrti živali“, pravi dr. Senčar.

Tudi sprehodi so v poletni vročini krajši. Sprehajamo živali predvsem v ranih jutranjih urah ali pozno ponoči. Čez dan jih peljemo samo na opravljanje fizioloških potreb. Predvsem moramo paziti na starejše in bolne živali. Če nam kužek na sprehodu zelo pospešeno in glasno diha in se počasi giblje je najbolje zaključiti sprehod in kužka pustiti, da lenari nekje v najhladnejšem delu stanovanja oz. hiše. Poleti pogosto nastane dilema ali vzeti našega kosmatinca zraven na morje, na dopust. „Neizmerno nam bo hvaležen, če ga vzamemo zraven. Zelo redki so tisti, ki se bolje počutijo na čuvanju pri sosedu, znancu, sorodniku ali hotelu za živali, medtem ko njihovo krdelo-družina preživlja dopustniške dni. Seveda moramo temu primerno organizirati potovanje in preveriti ali na mesto kamor potujemo sploh lahko vzamemo žival z nami. Potujemo predvsem ponoči. Super je če imamo klimo v avtu. Če potujemo izven meja Slovenije moramo preskrbeti živali potni list in označiti žival z mikročipom. Vsa navodila si pravočasno preskrbimo pri veterinarju. Če ste pravi ljubitelj, boste za svoje živali lepo poskrbeli. Ne zatiskajmo si oči pred nevestnim sosedom, ki je v tej vročini pozabil na svojega psa. Spomnimo ga, da si kužek zasluži vsaj svežo vodo, če že nima njegove pozornosti. Želim vam prijetno preživljanje toplih poletnih dni v družbi svojih štirinožnih prijateljev“ dodaja Emil Senčar dr. vet. med.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Ljudje potrebujemo tekočino, živali pa tudi!