Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi konji ob Dravi potrebujejo pomoč

 

Vseslovensko Društvo za zaščito konj iz Velenja skuša pomagati lastnikom plemenitih živali, katerih domovanje so prizadele nedavne poplave 

KonjiMati narava nam je v minulih dneh še enkrat pokazala, da z njo ni igre in da ne pozna usmiljenja. Potem, ko nas je poleti presenetila in prizadela suša, nam je sedaj jeseni poslala še hujše, pravzaprav katastrofalne nevšečnosti, hude poplave, kakšnih kljub vsemu nismo vajeni. Čeprav smo ljudje vajeni že vsega, na tako hudo naravno katastrofo očitno nismo bili pripravljeni. Tisti, ki smo imeli srečo in smo jo tokrat odnesli, smo lahko na vrsti že naslednjič... Nikoli se ne ve! Res je sicer, da so na prvem mestu ljudje, ki potrebujejo pomoč, a kljub vsemu smo ljudje sposobni pobegniti tudi pred najhujšimi katastrofami, uboge živali pa so pogosto prepuščene svoji iznajdljivosti, včasih pa jim še to ne pomaga, in se niti ne morejo rešiti, če jim ljudje ne omogočimo, torej jim ne odstranimo takšnih in drugačnih ovir, da bi lahko pobegnile pred vodo, ognjem ipd. Zato je po katastrofi, ki je minule zelo hudo dni prizadela Podravje, poleg ljudi, pomoč potrebna tudi različnim živalim.

In v Društvu za zaščito konj, ki za vso državo deluje v Velenju, so se odločili, da bodo poleg nenehnih pomoči konjem, tokrat pomagali družinam (v prvi vrsti Žlahtičevim iz Dupleka) ob reki Dravi, zlasti pa njihovim konjem. Poplave, ki so jih prizadele, so ponijem odnesle njihov izpust, družina pa jih je kar tri dni iskala in lovila, da jih je prestrašene končno spravila na varno. Menda jim v najhujšem nihče ni priskočil na pomoč, kljub temu so jih le uspeli rešiti. „Kuža Rambo, čigar slike so obkrožile svet, tri muce in poniji so tako kljub vsemu na varnem. Hiše in ostalih objektov niso imeli zavarovanih, saj so premije previsoke za premajhne pokojnine. Škoda je ogromna, sami pa nimajo denarja. Odplavilo oz. uničilo jim je popolnoma vso krmo za konje, ki jo sedaj nujno potrebujejo (seno, oves, ječmen, ...). Uničen je izpust za konje, ki morajo biti sedaj nastanjeni v temnih boksih. Prav njim smo se v našem društvu odločili pomagati. Žal pa Žlahtičevi, katerim je omenjeno društvo že konec prejšnjega tedna pomagali s posebno akcijo, niso edini, kajti konji tudi v Krčevini pri Vurberku in še marsikje dobesedno stradajo.

Pogosto si gremo na teren ogledat težave in probleme s konji. In žal predvsem ugotavljamo, da se je agonija konj prizadetih s poplavami še povečala. Podivjana Drava jim je z muljem prekrila še tisto malo travnatih bilk, kar so jih imeli. Pitne vode nimajo, očitno je, da pijejo iz umazane in smrdeče Drave. Žrebeta so shujšana in onemogla, njihovi trebuhi so napihnjeni. Vsi brez izjeme driskajo. Enemu od žrebičkov so ure štete. Se bo VURS Ptuj zganil in jih končno spravil iz te agonije ali bo še naprej zatrjeval, da je za konje poskrbljeno?. Mogoče ponekod je poskrbljeno, ampak ne s strani lastnika, temveč s strani prostovoljcev. Vode jim žal ne moremo pripeljati, hrano še nekako. Prebijali smo se skozi blato in podrta drevesa, smeti, naplavine. Ugrezali smo se v mulj in jih iskali. Čeprav so vsi zatrjevali, da so konji povsem podivjani, so k nam takoj, ko so nas slišali, prišli sami. Čakali so na naš dotik, božanje, na kakršnokoli drobtinico dobrote. Njihove oči so nas nemo prosile, naj jim vendar pomagamo, naj jih rešimo te bede“, razlaga Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj Velenje, ki dodaja: „Take stvari, ki smo jih videli, so nam samo potrdile neznanje inšpektorjev, nepoznavanje obolelih in pomoči potrebnih živali, ker če bi se spoznali na konjerejo, potem bi že ob prvem obisku videli, da vsa žrebeta brez izjeme potrebujejo nujno veterinarsko pomoč, vsi, čisto vsi pa hrano, vodo in kovaške usluge. Zapirati in zatiskati si oči pred takim trpljenjem, to je lahko samo ena velika sramota za inšpekcijo! Je dokaz njihovega neznanja“!!!

In za te reveže, kot pravi Natalija Nedeljko, zbirajo finančne donacije na računu društva za nakup krme. Sami konji, brez pomoči, zime ne bodo preživeli. Še zlasti žrebički ne. „Prispevajte po svojih močeh na TRR Društvo za zaščito konj in ostalih živali Velenje, Šercerjeva 9, 3320 Velenje

SI56 1010-0005-0589-375 (Banka Koper) – in pripišite “Konji Vurberk”. Poleg denarja potrebujemo predvsem: krmo, slamo in nastilj za ponije (seveda tudi za kužke in muce). V slogi je moč in s skupnimi močmi lahko naredimo dobro delo ter pomagamo pomoči potrebnim ljudem in živalim! Zato, če ste pravi konjar, pravi ljubitelj konj in ostalih živali, se nam boste pridružili in pomagali! Morda boste že jutri pomoč potrebovali vi! Bi vam bilo vseeno, če bi ostali pozabljeni od vsega in od vseh“, dodaja Natalija Nedeljko (040/229-993), predsednica Društva za zaščito konj.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Tudi konji ob Dravi potrebujejo pomoč