Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi konji ob Dravi potrebujejo pomoč

 

Vseslovensko Društvo za zaščito konj iz Velenja skuša pomagati lastnikom plemenitih živali, katerih domovanje so prizadele nedavne poplave 

KonjiMati narava nam je v minulih dneh še enkrat pokazala, da z njo ni igre in da ne pozna usmiljenja. Potem, ko nas je poleti presenetila in prizadela suša, nam je sedaj jeseni poslala še hujše, pravzaprav katastrofalne nevšečnosti, hude poplave, kakšnih kljub vsemu nismo vajeni. Čeprav smo ljudje vajeni že vsega, na tako hudo naravno katastrofo očitno nismo bili pripravljeni. Tisti, ki smo imeli srečo in smo jo tokrat odnesli, smo lahko na vrsti že naslednjič... Nikoli se ne ve! Res je sicer, da so na prvem mestu ljudje, ki potrebujejo pomoč, a kljub vsemu smo ljudje sposobni pobegniti tudi pred najhujšimi katastrofami, uboge živali pa so pogosto prepuščene svoji iznajdljivosti, včasih pa jim še to ne pomaga, in se niti ne morejo rešiti, če jim ljudje ne omogočimo, torej jim ne odstranimo takšnih in drugačnih ovir, da bi lahko pobegnile pred vodo, ognjem ipd. Zato je po katastrofi, ki je minule zelo hudo dni prizadela Podravje, poleg ljudi, pomoč potrebna tudi različnim živalim.

In v Društvu za zaščito konj, ki za vso državo deluje v Velenju, so se odločili, da bodo poleg nenehnih pomoči konjem, tokrat pomagali družinam (v prvi vrsti Žlahtičevim iz Dupleka) ob reki Dravi, zlasti pa njihovim konjem. Poplave, ki so jih prizadele, so ponijem odnesle njihov izpust, družina pa jih je kar tri dni iskala in lovila, da jih je prestrašene končno spravila na varno. Menda jim v najhujšem nihče ni priskočil na pomoč, kljub temu so jih le uspeli rešiti. „Kuža Rambo, čigar slike so obkrožile svet, tri muce in poniji so tako kljub vsemu na varnem. Hiše in ostalih objektov niso imeli zavarovanih, saj so premije previsoke za premajhne pokojnine. Škoda je ogromna, sami pa nimajo denarja. Odplavilo oz. uničilo jim je popolnoma vso krmo za konje, ki jo sedaj nujno potrebujejo (seno, oves, ječmen, ...). Uničen je izpust za konje, ki morajo biti sedaj nastanjeni v temnih boksih. Prav njim smo se v našem društvu odločili pomagati. Žal pa Žlahtičevi, katerim je omenjeno društvo že konec prejšnjega tedna pomagali s posebno akcijo, niso edini, kajti konji tudi v Krčevini pri Vurberku in še marsikje dobesedno stradajo.

Pogosto si gremo na teren ogledat težave in probleme s konji. In žal predvsem ugotavljamo, da se je agonija konj prizadetih s poplavami še povečala. Podivjana Drava jim je z muljem prekrila še tisto malo travnatih bilk, kar so jih imeli. Pitne vode nimajo, očitno je, da pijejo iz umazane in smrdeče Drave. Žrebeta so shujšana in onemogla, njihovi trebuhi so napihnjeni. Vsi brez izjeme driskajo. Enemu od žrebičkov so ure štete. Se bo VURS Ptuj zganil in jih končno spravil iz te agonije ali bo še naprej zatrjeval, da je za konje poskrbljeno?. Mogoče ponekod je poskrbljeno, ampak ne s strani lastnika, temveč s strani prostovoljcev. Vode jim žal ne moremo pripeljati, hrano še nekako. Prebijali smo se skozi blato in podrta drevesa, smeti, naplavine. Ugrezali smo se v mulj in jih iskali. Čeprav so vsi zatrjevali, da so konji povsem podivjani, so k nam takoj, ko so nas slišali, prišli sami. Čakali so na naš dotik, božanje, na kakršnokoli drobtinico dobrote. Njihove oči so nas nemo prosile, naj jim vendar pomagamo, naj jih rešimo te bede“, razlaga Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj Velenje, ki dodaja: „Take stvari, ki smo jih videli, so nam samo potrdile neznanje inšpektorjev, nepoznavanje obolelih in pomoči potrebnih živali, ker če bi se spoznali na konjerejo, potem bi že ob prvem obisku videli, da vsa žrebeta brez izjeme potrebujejo nujno veterinarsko pomoč, vsi, čisto vsi pa hrano, vodo in kovaške usluge. Zapirati in zatiskati si oči pred takim trpljenjem, to je lahko samo ena velika sramota za inšpekcijo! Je dokaz njihovega neznanja“!!!

In za te reveže, kot pravi Natalija Nedeljko, zbirajo finančne donacije na računu društva za nakup krme. Sami konji, brez pomoči, zime ne bodo preživeli. Še zlasti žrebički ne. „Prispevajte po svojih močeh na TRR Društvo za zaščito konj in ostalih živali Velenje, Šercerjeva 9, 3320 Velenje

SI56 1010-0005-0589-375 (Banka Koper) – in pripišite “Konji Vurberk”. Poleg denarja potrebujemo predvsem: krmo, slamo in nastilj za ponije (seveda tudi za kužke in muce). V slogi je moč in s skupnimi močmi lahko naredimo dobro delo ter pomagamo pomoči potrebnim ljudem in živalim! Zato, če ste pravi konjar, pravi ljubitelj konj in ostalih živali, se nam boste pridružili in pomagali! Morda boste že jutri pomoč potrebovali vi! Bi vam bilo vseeno, če bi ostali pozabljeni od vsega in od vseh“, dodaja Natalija Nedeljko (040/229-993), predsednica Društva za zaščito konj.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Tudi konji ob Dravi potrebujejo pomoč