Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bodo morali žrebičko Gajo evtanazirati?

 

Potrebovali bi nekaj „botrov“ (sponzorjev), ki bi pomagali rešiti še eno nedolžno življenje

GajaKranj – Vseslovensko Društvo za pomoč konjem, ki sicer domuje v Ljubljani, a deluje za območje cele države, je v zadnjem času na slovenskem postalo že precej prepoznavno. Kako tudi ne, ko pa je prizadevnim članom in aktivistom društva, v nekaj mesecih lanskega in letošnjega leta uspelo rešiti že okrog 50 konj, ki bi drugače pristali v klavnici. Vsem konjem so uspeli najti tudi dobre domove in skrbne lastnike. „Pri nas so pristali tako žrebički kot kobile, kastrati in žrebci, zdravi ali bolni, športni ali kmečki, vse kar so pač ljudje zavrgli. Kljub temu, da so nekateri imeli težko življenje in so že zdavnaj izgubili zaupanje v ljudi, smo jim to ponovno vrnili, vsi posvojitelji so z našimi rešenčki več kot zadovoljni.

 Vabimo vse državljane, ki to zmorejo, da se nam pridružijo in pomagajo pri kateri od naših naslednjih akcij“, pravijo na Društvu za pomoč konjem, kjer so med drugimi rešili tudi kobilo Gajo, katero pa zaradi prevelikih stroškov ne morejo več vzdrževati, v posvojitev pa je ne morejo dati.

Zato trenutno ne le v društvu, temveč tudi drugi ljubitelji teh plemenitih živali skušajo pomagati žrebički Gaji, ki ji tudi grozi evtanazija ali pa še bolj verjetno klavniški zakol. „Verjamem, da takih zgodb, kot je ta, ljudje v zadnjem času slišijo zelo veliko, in da je vsem pač nemogoče pomagati. Vseeno v tem primeru želimo nekaj storiti, ker gre za kobilo, ki jo poznamo. Kobila Gaja je mlada in zdrava, vendar psihično popolnoma uničena. Kaj so z njo delali prejšnji lastniki, ni znano. Sedanji lastniki so se poskušali z njo ukvarjati približno sedem mesecev, vendar tudi po raznih treningih naravnega konjarstva z njo ni bilo bistvenega napredka, zato so se odločili, da jo evtanazirajo. Kobila je baje agresivna do ljudi in tudi do drugih konj, vendar po tistem, kar sem osebno videla, menim, da ni tako hudo, kot pravijo. Menim tudi, da nikakor ni brezupen primer, in da si zasluži priložnost. Pripravljena bi jo bila posvojiti, ampak si zaenkrat ne morem privoščiti oskrbe dveh konj. V enem letu ali celo prej bom najverjetneje že imela svoj prostor in potem njena oskrba ne bo več problem. Do takrat pa bi ji rada našla začasno oskrbo v prosti reji z zavetjem in z družbo drugih konj, kjer bi kobila lahko imela čim več miru pred ljudmi, skratka, kjer se ne bi nihče poskušal ukvarjati z njo“, nam je povedala ljubiteljica konj Urša iz okolice Kranja, ki najprej išče nekoga, ki bi Gajo bil pripravljen vzeti v oskrbo za okrog 100 €/mesec in če bi kdo bil pripravljen prevzeti botrstvo zanjo za približno eno leto, ali celo manj, kajti tako bi ji lahko rešili življenje.

Če se najde 10 prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni prispevati po 10 EUR na mesec, potem to ne bi bil problem. Prosim vse, ki jim ni vseeno, kaj se bo dogajalo s še enim živim bitjem, za pomoč. Tega ne prosim zato, da bi kdajkoli kobilo prodajala naprej ali na kakršenkoli način služila z njo ali jo izkoriščala, temveč gre izključno za željo po pomoči. Tiste, ki bi radi pomagali, prosim, da mi pišejo na e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali pa pokličejo na telefon: 041/598-009. Deset ljudi dobre volje po 10 EUR in nas bo dovolj. Prosim samo za hitre odločitve in hitro ukrepanje, ker imamo časa manj kot en teden, potem pa bodo kobilo uspavali. Gaja je sicer manjša rjavo - bela kobilica, lepa živalca, ki si nedvomno zasluži pomoč“, pravi naša sogovornica Urša, ki dodaja: „Mislim, da se že iz fotografij vidi, da Gaja ni tako grozna, kot pravijo, zato menim, da bi jo bilo res škoda uspavati. Kobila je še zelo mlada in na srečo zdrava (pregledana je bila na Kliniki za konje op. p.), zato je evtanazija povsem nesprejemljiva. Presodite sami. Z veseljem ugotavljam, da so se štirje donatorji že javili in, hvala jim za pomoč. Če se jih najde še 6, Gaji ne bo treba po nepotrebnem umreti...“.

Urša sicer stavi na vse ljudi, ki jim za to plemenito žival ni vseeno! Prepričana je, da je kljub krizi še vedno veliko takšnih, ki bodo pomagali, kot že nekajkrat doslej, da bo Gaja lahko zaživela normalno, konja vredno življenje...

KAJ NAM POMENIJO ŽIVALI?

Človek si pri svojem bivanju na zemlji deli planet z nešteto živalskimi vrstami. Žal pa prav človek, ki bi moral biti najbolj inteligenten, pogosto počne najbolj nerazumne in grozljive reči, tudi zoper hišne prijatelje, čeprav...

„Kužek ali muca v hiši pomeni več smeha, pogovarjanja in dogovarjanja v domačem krogu. Ko prihajamo domov utrujeni od službe in celodnevnih naporov, dostikrat slabe volje, nas pričaka veselo bitje, ki se nas neizmerno veseli, maha z repom, se kotali po tleh in nas s tem razvedri, razveseli in notranje pomiri. Zdrav pes ni nikoli slabe volje, ne kuha zamere in je vedno pripravljen razveseliti člane svoje družine. Tudi če ga skregamo in se neupravičeno jezimo na njega, nam je takoj pripravljen oprostiti in se v trenutku veseliti naše ponovne naklonjenosti. Muca je po obnašanju drugačna od psa in s svojo umirjenostjo, predenjem, željo po božanju prav tako deluje pomirjujoče na družinske člane. Tudi hrčki in morski prašički nas z svojimi vragolijami spravijo v dobro voljo in razpoloženje. Prav tako se najrazličnejši papagaji, kanarčki in ostali pernati prijatelji trudijo, da nam popestrijo dneve in počutje. Določene vrste papig lahko postanejo naši pravi sogovorniki. Izrazit vpliv na kvaliteto življenja imajo male domače živali pri starejših ljudeh. Psiček jim pomeni motivacijo in obvezo za sprehode, za gibanje, ki ohranja vitalnost in krepi duha. V dolgih uricah osamljenosti je kužek edini prijatelj in sogovornik. Vpliv na umsko in telesno vitalnost je velik. Terapijo z živalmi uporabljajo v domovih za ostarele v tujini in tudi pri nas vedno bolj, saj se zavedajo zelo pozitivnega vpliva na starejše. V dobi pehanja za materialnimi dobrinami, zaslužkom, razkošnimi počitnicami, dragimi potovanji in ostalimi dostikrat neuresničljivimi cilji, nam ljubezen do živali in sobivanje z njimi nadomesti marsikatero neizpolnjeno željo in napolni srce z toploto in srečo. Živali nam iskreno vračajo našo naklonjenost v smislu veselja, razigranosti, zvestobe. Z njimi lažje prenašamo stresne situacije, žalost, strah. Rade nas imajo ne glede na našo uspešnost, ne glede na naš izgled, ali smo mladi ali stari, revni ali bogati, svetlopolti ali temnopolti, ne glede na versko pripadnost. Skratka, nudijo nam veliko več, kot se da opisati z besedami. To lahko razume samo tisti, ki je občutil in čuti zvestobo in toplino živalske duše. Ostali imajo možnost, da to poizkusijo“, pravi veterinar Emil Senčar, dr. vet. med., direktor Veterinarske bolnice Ptuj.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Bodo morali žrebičko Gajo evtanazirati?