Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bodo morali žrebičko Gajo evtanazirati?

 

Potrebovali bi nekaj „botrov“ (sponzorjev), ki bi pomagali rešiti še eno nedolžno življenje

GajaKranj – Vseslovensko Društvo za pomoč konjem, ki sicer domuje v Ljubljani, a deluje za območje cele države, je v zadnjem času na slovenskem postalo že precej prepoznavno. Kako tudi ne, ko pa je prizadevnim članom in aktivistom društva, v nekaj mesecih lanskega in letošnjega leta uspelo rešiti že okrog 50 konj, ki bi drugače pristali v klavnici. Vsem konjem so uspeli najti tudi dobre domove in skrbne lastnike. „Pri nas so pristali tako žrebički kot kobile, kastrati in žrebci, zdravi ali bolni, športni ali kmečki, vse kar so pač ljudje zavrgli. Kljub temu, da so nekateri imeli težko življenje in so že zdavnaj izgubili zaupanje v ljudi, smo jim to ponovno vrnili, vsi posvojitelji so z našimi rešenčki več kot zadovoljni.

 Vabimo vse državljane, ki to zmorejo, da se nam pridružijo in pomagajo pri kateri od naših naslednjih akcij“, pravijo na Društvu za pomoč konjem, kjer so med drugimi rešili tudi kobilo Gajo, katero pa zaradi prevelikih stroškov ne morejo več vzdrževati, v posvojitev pa je ne morejo dati.

Zato trenutno ne le v društvu, temveč tudi drugi ljubitelji teh plemenitih živali skušajo pomagati žrebički Gaji, ki ji tudi grozi evtanazija ali pa še bolj verjetno klavniški zakol. „Verjamem, da takih zgodb, kot je ta, ljudje v zadnjem času slišijo zelo veliko, in da je vsem pač nemogoče pomagati. Vseeno v tem primeru želimo nekaj storiti, ker gre za kobilo, ki jo poznamo. Kobila Gaja je mlada in zdrava, vendar psihično popolnoma uničena. Kaj so z njo delali prejšnji lastniki, ni znano. Sedanji lastniki so se poskušali z njo ukvarjati približno sedem mesecev, vendar tudi po raznih treningih naravnega konjarstva z njo ni bilo bistvenega napredka, zato so se odločili, da jo evtanazirajo. Kobila je baje agresivna do ljudi in tudi do drugih konj, vendar po tistem, kar sem osebno videla, menim, da ni tako hudo, kot pravijo. Menim tudi, da nikakor ni brezupen primer, in da si zasluži priložnost. Pripravljena bi jo bila posvojiti, ampak si zaenkrat ne morem privoščiti oskrbe dveh konj. V enem letu ali celo prej bom najverjetneje že imela svoj prostor in potem njena oskrba ne bo več problem. Do takrat pa bi ji rada našla začasno oskrbo v prosti reji z zavetjem in z družbo drugih konj, kjer bi kobila lahko imela čim več miru pred ljudmi, skratka, kjer se ne bi nihče poskušal ukvarjati z njo“, nam je povedala ljubiteljica konj Urša iz okolice Kranja, ki najprej išče nekoga, ki bi Gajo bil pripravljen vzeti v oskrbo za okrog 100 €/mesec in če bi kdo bil pripravljen prevzeti botrstvo zanjo za približno eno leto, ali celo manj, kajti tako bi ji lahko rešili življenje.

Če se najde 10 prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni prispevati po 10 EUR na mesec, potem to ne bi bil problem. Prosim vse, ki jim ni vseeno, kaj se bo dogajalo s še enim živim bitjem, za pomoč. Tega ne prosim zato, da bi kdajkoli kobilo prodajala naprej ali na kakršenkoli način služila z njo ali jo izkoriščala, temveč gre izključno za željo po pomoči. Tiste, ki bi radi pomagali, prosim, da mi pišejo na e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali pa pokličejo na telefon: 041/598-009. Deset ljudi dobre volje po 10 EUR in nas bo dovolj. Prosim samo za hitre odločitve in hitro ukrepanje, ker imamo časa manj kot en teden, potem pa bodo kobilo uspavali. Gaja je sicer manjša rjavo - bela kobilica, lepa živalca, ki si nedvomno zasluži pomoč“, pravi naša sogovornica Urša, ki dodaja: „Mislim, da se že iz fotografij vidi, da Gaja ni tako grozna, kot pravijo, zato menim, da bi jo bilo res škoda uspavati. Kobila je še zelo mlada in na srečo zdrava (pregledana je bila na Kliniki za konje op. p.), zato je evtanazija povsem nesprejemljiva. Presodite sami. Z veseljem ugotavljam, da so se štirje donatorji že javili in, hvala jim za pomoč. Če se jih najde še 6, Gaji ne bo treba po nepotrebnem umreti...“.

Urša sicer stavi na vse ljudi, ki jim za to plemenito žival ni vseeno! Prepričana je, da je kljub krizi še vedno veliko takšnih, ki bodo pomagali, kot že nekajkrat doslej, da bo Gaja lahko zaživela normalno, konja vredno življenje...

KAJ NAM POMENIJO ŽIVALI?

Človek si pri svojem bivanju na zemlji deli planet z nešteto živalskimi vrstami. Žal pa prav človek, ki bi moral biti najbolj inteligenten, pogosto počne najbolj nerazumne in grozljive reči, tudi zoper hišne prijatelje, čeprav...

„Kužek ali muca v hiši pomeni več smeha, pogovarjanja in dogovarjanja v domačem krogu. Ko prihajamo domov utrujeni od službe in celodnevnih naporov, dostikrat slabe volje, nas pričaka veselo bitje, ki se nas neizmerno veseli, maha z repom, se kotali po tleh in nas s tem razvedri, razveseli in notranje pomiri. Zdrav pes ni nikoli slabe volje, ne kuha zamere in je vedno pripravljen razveseliti člane svoje družine. Tudi če ga skregamo in se neupravičeno jezimo na njega, nam je takoj pripravljen oprostiti in se v trenutku veseliti naše ponovne naklonjenosti. Muca je po obnašanju drugačna od psa in s svojo umirjenostjo, predenjem, željo po božanju prav tako deluje pomirjujoče na družinske člane. Tudi hrčki in morski prašički nas z svojimi vragolijami spravijo v dobro voljo in razpoloženje. Prav tako se najrazličnejši papagaji, kanarčki in ostali pernati prijatelji trudijo, da nam popestrijo dneve in počutje. Določene vrste papig lahko postanejo naši pravi sogovorniki. Izrazit vpliv na kvaliteto življenja imajo male domače živali pri starejših ljudeh. Psiček jim pomeni motivacijo in obvezo za sprehode, za gibanje, ki ohranja vitalnost in krepi duha. V dolgih uricah osamljenosti je kužek edini prijatelj in sogovornik. Vpliv na umsko in telesno vitalnost je velik. Terapijo z živalmi uporabljajo v domovih za ostarele v tujini in tudi pri nas vedno bolj, saj se zavedajo zelo pozitivnega vpliva na starejše. V dobi pehanja za materialnimi dobrinami, zaslužkom, razkošnimi počitnicami, dragimi potovanji in ostalimi dostikrat neuresničljivimi cilji, nam ljubezen do živali in sobivanje z njimi nadomesti marsikatero neizpolnjeno željo in napolni srce z toploto in srečo. Živali nam iskreno vračajo našo naklonjenost v smislu veselja, razigranosti, zvestobe. Z njimi lažje prenašamo stresne situacije, žalost, strah. Rade nas imajo ne glede na našo uspešnost, ne glede na naš izgled, ali smo mladi ali stari, revni ali bogati, svetlopolti ali temnopolti, ne glede na versko pripadnost. Skratka, nudijo nam veliko več, kot se da opisati z besedami. To lahko razume samo tisti, ki je občutil in čuti zvestobo in toplino živalske duše. Ostali imajo možnost, da to poizkusijo“, pravi veterinar Emil Senčar, dr. vet. med., direktor Veterinarske bolnice Ptuj.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Bodo morali žrebičko Gajo evtanazirati?