Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sterilizirali in kastrirali so 365 hišnih ljubljenčkov

 

Končana je velika akcija DZZŽ Pomurja, namenjena preprečitvi neželenega razmnoževanja psov in mačk

KastracijaGlede na to, da je sterilizacija in kastracija najprimernejši način preprečitve neželenih rojstev živali – hišnih ljubljenčkov, psov in mačk, je hvalevredna akcija Društva za zaščito živali Pomurje, ki je potekala minulo pomlad, in je sedaj zaključena z zbiranjem podatkov. Z veseljem so ugotovili, da je bilo kastriranih ali steriliziranih kar 365 mačk in psov, ker je več kot solidno. Hkrati se je vodstvo DZZŽ Pomurja zavalilo vsem veterinarskim organizacijam v regiji, ki so skupaj z njimi nekoliko znižali stroške sterilizacije muc in psičk, ter kastracije mačkov in psov. In ker je bila uspešna, bo tovrstna akcija tudi prihodnjo pomlad potekala na območju celega Pomurja, kjer so končno dojeli, da je rešitev prevelikega števila potepuških oz. zavrženih živali, v kastraciji in sterilizaciji, kar je še vedno majhen strošek z manj trpljenja.

Čeprav sterilizacija in kastracija lahko poteka skozi vse leto, je pomlad vseeno najprimernejši čas. Takrat se namreč okrog nas razbohoti življenje vseh oblik – trave poženejo, rože zacvetijo in drevesne krošnje dobijo zeleno krono. Stvari se spremenijo tudi pri nas doma: ne ozelenita le vrtna trata in sadovnjak, na svet pride tudi ogromno mladih muc in psov. „Na žalost se nas ob opazovanju teh ljubkih, nerodnih in igrivih dlakavih kepic premalo zamisli, koliko jih nikoli ne bo videlo lastne mame, ker jih bo lastnik pobil, preden bodo spregledali, koliko jih bo zaradi brezbrižnosti lastnikov pomrlo zaradi takšnih in drugačnih kužnih bolezni, koliko jih bo dolga leta životarilo v življenja nevrednih razmerah in nenazadnje, koliko jih bo v agoniji umiralo pred našimi očmi v kakem obcestnem jarku. Čeprav je v prvem odstavku 11. člena Zakona o zaščiti živali jasno navedeno, da mora lastnik živali z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali, marsikdo živi v napačnem prepričanju, da s tem naredi več škode kot koristi, ali pa se mu zdi strošek enostavno previsok. Če boste za sterilizacijo mačke odšteli 60 EUR in če bo živela vsaj pričakovanih 15 let, ste za vsako leto njenega življenja odšteli 4 EUR ali malenkost več kot cent na dan. Če se vam to zdi drago, kako ji potem lahko zagotovite hrano“, se sprašuje predsednica DZŽP Breda Habjanič.

Skrbniki oz. lastniki živali so izključno sami odgovorni za njihovo življenje in posledično tudi za življenje njihovih potomcev. Nikar torej ne smemo živeti v zmotnem prepričanju, da smo svojo dolžnost opravili, če smo svojo muco ali psa oddali prvi osebi, ki jo je želela imeti, ne da bi pri tem pomislili, ali ji bo novi lastnik sploh zagotovil ustrezne pogoje za zdrav razvoj in življenja vreden obstoj. „Če vas ob skotenih mladičkih vaše živali skrbi le, kako se jih znebiti (po zakonu je pasje mladiče prepovedano vzeti od matere pred 8. tednom starosti, mačje pred 12. tednom), se zamislite: zakaj so se sploh skotili? Ali bi bila sterilizacija oziroma kastracija res tako velik strošek v primerjavi s tem, koliko skrbi in finančnih sredstev je potrebnih za primerno vzgojo in vzrejo mladičev vsako leto znova, če ne celo večkrat letno? Ali je to res večje zlo od vseh življenja nevrednih bolečin, ki jih pretrpijo mladiči vaše živali, mladiči njenih mladičev itd., ali vam preprosto sploh ni mar, saj ste se jih znebili in mislite, da za trpljenje, ki ga doživljajo, če sploh še živijo, niste odgovorni“, pravi Habjaničeva, ki dodaja, da sta sterilizacija oz. kastracija trajen način preprečevanja gonitvenih ciklusov in nezaželenih brejosti tako pri mucah kot psih. To je najmanj, kar lahko naredimo, da preprečimo, da bi bilo zavrženih, nehumano ubitih, mučenih in zapuščenih živali v Sloveniji še več, kot jih je že.

Zato je dejansko vseh pohval vredno početje DZZŽ Pomurja, ter sodelovanje vseh šestih veterinarskih ambulant, ki delujejo na območju Pomurja (Veterinarska postaja Gornja Radgona, Veterinarska postaja Lendava, Veterinarska ambulanta Ljutomer, Veterinaria Murska Sobota, Veterinarski inženiring Nabergoj, Moravske Toplice in Veterinarska ambulanta Šantl, Bolehnečici). Vsi ti so svoj zaslužek znižali za petino, saj so vsem, ki so prišli k njim s posebnim kupončkom, katerega je izdalo DZZŽ Pomurja, ceno svojih storitev znižali za petino. V približno dveh mesecih trajanja akcije so lastniki psov in mačk v omenjene veterinarske ambulante pripeljali skupno kar 365 živali, in sicer na kastracijo 110 mačkov in 31 kužkov, ter na sterilizacijo 159 muc ter 65 psičk. Tako so zavedni lastniki, s pomočjo društva in veterinarjev, že za letos najbolj humano in najbolj zdravo preprečili neželeno rojstvo več sto živalic, ki bi bile potencialno zavržene ali nehumano umorjene.

„Nešteto je pozitivnih razlogov za sterilizacijo oz. kastracijo hišnih ljubljenčkov. Tako so sterilizirane in kastrirane živali varne pred spolno nalezljivimi boleznimi. V času parjenja niso zvočno moteče za okolico, poleg tega pa ne uhajajo od doma in zato na ogrožajo varnosti v prometu. Sterilizacija in kastracija varujeta žival pred nekaterimi oblikami raka. Mačke še vedno lovijo miši in psi še vedno čuvajo svojo družino in posest. Kastrirani psi so bolj vodljivi in manj agresivni, mački pa ne označujejo teritorija. V Sloveniji je preveč psov in mačk: Vsekakor se skoti več živali, kot jih lahko dobi dom. Mnoge živali, ki jih ljudje ne morejo oddati, pristanejo na cesti in nato v zavetišču. Preplašene in sestradane imajo 30 dni časa, da spet začnejo zaupati ljudem. Če jih v tem času nihče ne posvoji, jih je po Zakonu o zaščiti živali dovoljeno evtanazirati. S sterilizacijo oz. kastracijo svoje živali lahko vsak zavedni lastnik pripomore, da bo teh zavrženih živali, za katere se le težko najdejo novi lastniki, manj!“, pravi predsednica DZZŽ Pomurja, ki dodaja, da je pobijanje mladičev nezakonito. „Tisoče živali vsako leto protizakonito izgubi življenje v prvih urah svojega življenja. Narava žene samico, da poskrbi za svoj naraščaj – če ji ga odvzamemo, ji povzročimo velik stres. Poleg tega težko verjamemo, da se vam tako pobijanje zdi naravno ali celo etično? Ob tem se z globo od 800 do 1.200 evrov se kaznuje posameznik, ki naklepno usmrti žival“.

V okviru akcije kastracij in sterilizacij je DZZŽ Pomurja, s pomočjo pokroviteljev, pripravili tudi nagradno igro, saj so izmed vseh 365 kupončkov, ki so prišli iz vseh veterinarskih ambulant, izvlekli pet lepih nagrad. Pod nadzorom posebne komisije, jih je izžrebal 7 – letni Mihael Čerpnjak iz Martinja. Prvo nagrado, vikend paket v Biotermah Mala Nedelja, je prejela: Majda Wolf iz Tropovcev, 2. nagrada (nahrbtnik, dežnik, majica in kapa DZZŽ Pomurja) je pripadla Neji Horvat iz Murske Sobote, tri enake nagrade (dežnik, majica in kapa društva) pa so pripadle: Zofki Ješovnik (Ihova), Heleni Toplak (Dobrovnik) in Mariji Peček (Sodišinci).

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Sterilizirali in kastrirali so 365 hišnih ljubljenčkov